You are on page 1of 7

Helenizam ili helenisti~ka filozofija e zapadna filozofija

koj se razviva vo vremeto na Helenisti~kata civilizacija t.e.


so {irewe na carstvoto na Aleksandar III Makedonski.
Vo toj period imame razvoj na pismenosta i na
naukata.Kako cel na filozofijata i na toga{nite filozofi bilo
spoznavaweto na vistinata.
Poradi toa doa|a do sozdavawe i izdeluvawe na pove}e
pravci

vo

filozofijata.

Vo

ovoj

period

najzna~ajni

se:

Skepticizmot,Stoicizmot i Epikurejstvoto.
a)Skepticizam
Skepticizam

doaga

od

zborot

skepsis

{to

zna~e

somnevawe.
Prv pretstavnik na skepticizmot e Piron.Toj smeta deka
nie ne mo`eme da gi spoznaeme ne{tata ,pa na{a zada~a e
da se vozdr`ime od iska`uvawe na bilo kakov stav ili sud.Kon
se treba da staneme ramnodu{ni so {to ke postigneme
vnatre{no spokojstvo takanare~eno ataraksija.
Piron u~el deka ni{to ne e nitu ubavno nitu grdo, nitu
spravedlivo, nitu nespravedlivo. Isto e to~no deka ni{to ne e
vistinito, kako i toa deka lu|eto postapuvaat samo vrz osnova
na pretpostavka i navika, bidej}i ni{to nema pove}e pravo
da bide vakvo otkolku poinakvo.
Drug pretstavnik na skepticizmot e Timon. Timon bil
u~enik na Piron.Spored nego onoj koj ja bara sre}ata mora
da vnimava na tri pra{awa: Kakavi se ne{tata? Kako da se

odnesuvame kon niv? i [to proizleguva od na{ite postapki?.


A potoa toj sam dava odgovor deka na{ite sogledbi ne se
nitu vistinski,nitu navistinski i ne treba da im se veruva tuku
treba da se vozdr`ime od iska`uvawe na na{iot stav
(ataraksija).
Sleden pretstavnik na skapticizmot e Arkesilaj.Toj veli
deka nema vistina koj trajno ostanuva takva kakva {to
e.Treba da so vozdr`ime i da si dademe {ansa za dijalog so
{to }e dojdeme do razumna sogledba na ne{tata.
Najpoznat od site pretstavnici
na skepticizmot e Karnead.Spored
nego nema merilo na vistinata i
ostanuva samo verojatnosta.
Drug
skepticizmot

pretstavnik

na

Toj

Enesidem.

sistematski pretstavil deset na~ini


za zaosnovawe na somnevaweto:
1.

Razli~ni

se

su{testva,

`ivite
imaat

razli~ni na~ini na soznavawe;


2.

Razli~ni se lu|eto, site nemaat isti sposobnosti


za soznanie;

3.

Razli~no e ustrojstvoto na setilni organi kaj ist


~ovek i razli~ni se svedo{tvata za isti ne{ta;

4.

Razli~ni se sostojbite vo koi se nao|a ~ovekot,


pa ima razli~ni pretstavi za istite predmeti;

5.

Razli~na e pozicijata na onoj koj iska`uva nekoj


sud;

6.

Izme{ani se predmetite na soznanieto so drugite


elementi;

7.

Razli~ni se kvalitetot i kvantitetot na predmetite


i razli~no e nivnoto do`ivuvawe;

8.

Relativni se site pojavi i pretstavi - vo zavisnost


od polo`bata na ~ovekot;

9.

Ima za~estenost i retkost na pojavuvaweto;

10.

Ima razliki vo vospituvaweto, obrazovanieto,


navikite i verata;
Toj veli deka nema ni{to za site lu|e {to bi bilo isto

i bi imalo ista vrednost.


Posledniot anti~ki skeptic bil Sekst Empirik.Negovi
najpoznati

dela

bile:

Protiv

dogmati~arite

Protiv

matemati~arite vo koi {to dela gi napa|a nivnite stavovi so


pobivawe.Spored nego treba da se dostigne duhovnoto
spokojstvo so somnevawe i vozdr`uvawe.A vo zavisnost od
toa vo kakva situacija se nao|ame treba da go prifatime
samo toa {to ni e potrebno vo momentot. Toj velel deka za
ne{to {to go govorime ne sme cvrsto uvereni deka e
navistina taka kako {to zboruvame, tuku za se zboruvame
onaka kako {to sega ni se ~ini.
b)Epikurejstvo

Za osnova~ na epikurejstvoto se smeta Epikur.Toj e


naslednik na Demokrit i Aristip.Toj ja osnoval Epikurejskata
{kola (gradina).
Epikur

bil

smirena,

zadovolna

eti~ka li~nost i mnogu dostoinstveno


se odnesuval. Napi{al pove}e dela od
koi

najpoznati

se:

Poslanie

do

Herodot, vo koe {to go izlo`il svoeto


atomisti~no u~ewe, i

Poslanie do

Menekej, vo koe go izlo`il svoeto


duhovno u~ewe, odnosno osnovite na
etikata.
Spored Epikur, filozofijata se deli

na:

Kanonika - nauka koja go prou~uva soznanieto


Fizika

nauka

koja

ja

prou~uva

prirodata

( atomite)
Etika - najva`na nauka, so nea se postignuva
zadovolstvo
Sekoj ~ovek za da postigne zadovolstvo treba da se
oslobodi od stravot vo sebe. Vo toa vreme lu|eto se
pla{ele od bogovite i od smrtta. Epikur so svojata
filozofija im doka`al na lu|eto deka ne treba da se
pla{at od bogovite bidej}i tie ne se gri`at za lu|eto i si
`iveat vo me|uprostori nare~eni Intermudii. Lu|eto isto
taka ne treba da se pla{at i od smrtta, bidej}i taa e
sostavena od atomi i so nivno razdeluvawe taa propa|a.

Zatoa toj im prepora~uva deka sekoj ~ovek treba da se


stremi kon zadovolstvo i kon nevoznemirenost, odnosno
kon postignuvawe na ataraksija. Za seto toa ~ovek da
go postigne, treba da se povle~e od drugite lu|e za da
razmisluva i svoite mislewa da gi spodeluvaso prijatelite
od gradinata.
v) Stoicizam
Osnova~ na stoi~kata {kola e Zenon Feni~anecot.
Ovaa {kola trae 500 godini. Se deli na stara, sredna i nova
stoja. Zborot stoicizam poteknuva od zborot stoa poikle, {to
zna~i {arena odaja. Pretstavnicite na stoi~kata {kola go
prifa}aat i nadgraduvaat u~eweto na Diogen, odnosno da se
oslobodime od nepotrebnite stvari. Naslednik na Zenon bil
Kleant, me|utoa eden od najvlijatelnite stoi~ari bil Hrizip.
Hrizip ima napi{ano okolu 705 dela, od koi 300 se logi~ki.
Kako i site stoi~ari, taka i Hrizip se zalagal za toa ~ovekot da
se odnesuva smireno so {to }e se dostigne duhovno
spokojstvo.
Na sli~en na~in i stoi~arite ja dela filozofijata na 3
dela:
Logika - teorija na poznanieto
Fizika - nauka za materijata ( kosmosot )
Etika - najva`na nauka vo koja {to ~ovekot
se naso~uka kon eden eti~ki `ivot

Spored stoi~arite se e od materijalna osnova t.e od


ognot. Ognot mo`e da bide obi~en koj zarurnuva i uni{tuva
se i sprecifi~en koj pravi i sozdava se. Dvi`eweto na ognot e
usloveno od ve~niot um, nare~en sudbina - fatum. Celta na
~ovekot e da dostigne smirenost, a taa smirenost ke ja
dostigne preku dru`ewe i u~estvo vo politi~kiot `ivot i preku
apatija - nereagirawe na negativni i pozitivni vlijanija
(ramnodu{nost ).
Drug poznat stoi~ar e Seneka. Toj ne veruval vo
filozofijata za {kolite, tuku se stremel kon filozofija koja
ke im pomogne na lu|eto. Toj sakal filozofijata da gi u~I
lu|eto kako da rabotat i postapuvaat, a ne kako da
vodat sitni raspravii. Zna~i, filozofijata e i nauka i
delo.
Jas na site zemji gledam
nebare

se

moi,

na

mojata

nebare im pripa|a na site, Jas


`iveam so uveruvawe deka sum
roden za drugite i za toa sum
blagodaren na Majkata Priroda,
zatoa {to mo`ela li taa da stori ne{to podobro za
mene ?! Taa me podarila mene na site, a mene mi gi
podarila site.
Filozofskite i eti~kite idei na stoicizmot, spa|aat
me|u najvlijatelnite vo svetskata istorija, osobeno vo
vospituvaweto. Do skoro vo evropskite u~ili{ta osnovni

moralni vrednosti i metodi bile stoi~kite za da mo`e


li~nosta da se nau~i da bide razumna, umerena,
dostoinstvena, da ja razbira odgovornosta i da ja
izvr{uva dol`nosta.

*Koristena literatura:*
Kiril Temkov, Filozofija
D.Laer}anecot, @ivotot i misleweto na
istaknatite filozofi,kniga 9
Seneka, Za sre}niot `ivot kniga 20
Internet

You might also like