SPREMEMBE ZPP (NOVELA ZPP-D IN NASL.

)
ALE GALI: NOVELA ZAKONA O PRAVDNEM POSTOPKU (ZPP-D)
Avtor: Gali, Ale, dr. Publikacija: Pravna praksa, letnik 2008, tevilka 22, stran 22 Datum objave: 05.06.2008 Dravni zbor je 25. aprila sprejel novelo Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D). Vakacijski rok je kratek, saj novela zane veljati e 1. oktobra 2008. ZPP-D prinaa reformo izrednega pravnega sredstva revizije, ob tem pa e nekaj pomembnih novosti, predvsem glede raziritve sankcij za neaktivnost strank v postopku, glede vroanja in pritobenega postopka. Na prvi pogled se zdi, da gre za obseno novelo. Vendar v resnici ne gre za poseg, ki bi spreminjal temeljne koncepte, ampak gre (razen pri spremembi ureditve revizije) pravzaprav za posamezne dopolnitve in v omejenem obsegu nadgradnjo ter s tem za kontinuiteto obstojeega sistema pravdnega postopka.[1] Delo pri pripravi novele je potekalo v treh fazah.[2] Ministrstvo za pravosodje je na podlagi razpisa pripravo osnutka in podlag zaupalo Intitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer sva to delo skupaj opravila dr. Lojze Ude in avtor tega lanka.[3] Nato je bila pri ministrstvu imenovana ira delovna skupina, ki jo je vodil (tedaj) vrhovni sodnik Jan Zobec, lani pa so bili veinoma sodniki (ki so jih predlagala sodia). Delovna skupina je na ve sejah od lena do lena izrpno obravnavala predlog intituta in ga v veji meri potrdila. Nekatere predlagane reitve, ki sva jih pripravila z dr. Udetom, so bile tedaj zavrnjene, so pa zato druge prile v osnutek zakona v tej fazi - na pobudo sodi, lanov delovne skupine, pa tudi ministrstva, vendar ne brez obravnave na delovni skupini.[4] Delovna skupina je svoje delo konala lani poleti. Nato se je zaela tretja faza priprave novele - spremembe, ki jih je tedaj v besedilo samostojno vneslo ministrstvo. V tej fazi so (nekoliko na hitro in delno tudi v neposrednem nasprotju z reitvami, za katere se je zavzela delovna skupina) v besedilo zakona prile nekatere pomembne novosti, npr. obvezna pritobena obravnava. Dopuena revizija Ker gre pri spremembi ureditve revizije[5] za edino podroje, kjer pri tej noveli lahko govorimo o pravi reformi, jo obravnavam najprej. Novela uvaja institut dopuene revizije in kot odloilen kriterij za (ne)dopustnost revizije skoraj v celoti opua vrednost spornega predmeta. Namesto tega uvaja sistem, po katerem se revizija dopusti po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika pravnega reda v celoti (reevanje pomembnih pravnih vpraanj in s tem prispevek k razvoju prava skozi sodno prakso, zagotavljanje enotnosti sodne prakse; 367.a len). Pri tem ne gre le za reevanje problema preobremenjenosti Vrhovnega sodia, ampak predvsem za to, da se Vrhovnemu sodiu zagotovi, da bo lahko uresniilo svojo ustavno funkcijo. Ta je v tem, da bo lahko v konkretnih sodnih postopkih zagotavljalo razvoj prava skozi sodno prakso in njeno poenotenje, e zlasti tedaj, ko se glede pomembnih pravnih vpraanj na nijih sodiih zanesljiva sodna praksa ne more ustvariti. Za kakovostno uresniitev te naloge pa mora biti pripad zadev, o katerih mora Vrhovno sodie odloiti, znosen oz. obvladljiv. O dopustitvi revizije bo odloalo Vrhovno sodie. Postopek je "dvofazen". Stranka mora najprej vloiti predlog za dopustitev revizije (in se v njem osredotoiti na razloge, ki utemeljujejo dopustitev revizije - npr. neenotnost sodne prakse, odstop od sodne prakse, pomembnost pravnega vpraanja). e Vrhovno sodie revizijo dopusti (o tem bo odloalo v senatu treh sodnikov), pa ima nato stranka dodaten rok 15 dni za vloitev revizije, argumentirane v polnem obsegu. Sklep o nedopustitvi revizije bo praktino neobrazloen (367.c len). V sklepu o dopustitvi revizije bo Vrhovno sodie tudi odloilo, glede katerih vpraanj oz. zatrjevanih kritev se revizija dopusti.[6] Predlog za dopustitev revizije bo odvetnika tarifa morala ovrednotiti. Ker gre pri tem predlogu za krajo, zgoeno vlogo, bo za predlog za dopustitev revizije nagrada morala biti nija kot za revizijo. Predlogu za dopustitev revizije (ta se vloi neposredno pri Vrhovnem sodiu; 367.b len) je treba priloiti izpodbijano sodno odlobo, v predlogu pa tudi podati zgoen in konkreten opis zadeve; ob tem bi tudi zatrjevane kritve morale biti natanno in konkretno opisane (enako tudi sodna praksa oz. njena neenotnost ali odstop od nje) - etrti odstavek 367.b lena. V tej fazi bo Vrhovno sodie (praviloma) odloalo brez pribave sodnega spisa in v nekontradiktornem postopku.[7] Poudarjene so vsebinske zahteve izdelave revizije in predloga za dopustitev revizije (367.b len). Vsebinsko bolj ali manj praznih revizij, s katerimi se bo Vrhovno sodie moralo vsebinsko ukvarjati, ne bi smelo biti ve. Poudariti
1

velja e novost, da bo Vrhovno sodie po noveli v revizijskem postopku pazilo izkljuno na kritve, ki jih zatrjuje stranka (in glede katerih je Vrhovno sodie revizijo dopustilo). Obveznost presoje pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolnosti torej odpade (novelirani 371. len). Po noveli je revizija v vsakem primeru dopustna, e vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 40.000 evrov (v gospodarskih sporih pa 200.000 evrov) - drugi odstavek 367. lena in 490. len. Prevladalo je namre stalie, da naj bo v primerih, ki so subjektivno zelo pomembni za stranko, revizija dopustna e po tem kriteriju. Vendar bi bil napaen vtis, da je bistvo reforme v desetkratnem dvigu revizijskega praga.[8] Bistveno je, da bo v prihodnje pri veini vseh zadev, s katerimi se ukvarja Vrhovno sodie, lo za dopuene revizije. Po drugi strani pa se postavlja tudi spodnji prag za dopustnost revizije: po noveli revizija, e vrednost izpodbijanega dela sodbe ne presega 2.000 evrov, nikoli ni dopustna - torej je tudi sodie ne more dopustiti (etrti odstavek 367. lena). Glede na cilj, da stroki postopka ne smejo biti v nesorazmerju z vrednostjo spora, je taka omejitev upraviena. Ohranja se tudi izkljuitev revizije na drugih podrojih - steaj, izvrba, sredstva zavarovanja, sodni register, zemljika knjiga in vrsta drugih nepravdnih zadev. Prav zato, ker v doloenih primerih revizija sploh ne more biti dopustna, novela ZPP ohranja (vendar zgolj za take primere, ko revizije e na abstraktni ravni ne more biti) zahtevo za varstvo zakonitosti. Novela pa ob tem doloa (kar bi sicer moralo veljati e zdaj), da je tudi pri tem pravnem sredstvu glavni namen zagotovitev objektivne koristi (razvoj prava skozi sodno prakso, poenotenje sodne prakse), ki presega konkretni primer in interese konkretnih strank (385. len). Vroanje Novela v omejenem obsegu uvaja monost neposrednega vroanja vlog med pooblaenci, ki so odvetniki (139.a len).[9] Tudi e ne gre za odvetnike, je takno neposredno vroanje mono, vendar s soglasjem sodia. Predvsem glede na uvedene zahteve po pravoasni predloitvi pripravljalnih vlog (ki jih mora tudi nasprotna stranka dovolj zgodaj prejeti) je mono oceniti, da bodo odvetniki monost neposrednega vroanja pripravljalnih vlog uporabili, saj s tem pridobijo kar nekaj asa. Poudariti velja, da monost neposrednega vroanja med pooblaenci strank velja le za as po vroitvi tobe. Tobo je torej e vedno nujno vroati prek sodia. Dodati pa velja e, da bo za zagotovitev, da sodie ohrani pregled nad procesnim gradivom, vsako na e opisani nain vroeno vlogo treba poslati tudi sodiu. Nekaj sprememb je glede doloitve oseb, ki se jim lahko opravi nadomestna vroitev (140. len). Skladno z realnim stanjem novela odpravlja monost vroanja sosedu ali hiniku. Po drugi strani pa za primer, ko se vroa na delovnem mestu, v omejenem obsegu doloa tudi obveznost sprejema vloge, in sicer e gre za osebo, ki je na delovnem mestu naslovnika pooblaena za sprejemanje pote. Zakon reuje tudi znane probleme glede poloajev, ko vroevalec zaradi narave delovnega procesa nima dostopa do naslovnika. Tudi v teh primerih pride v potev vroitev osebi, ki je pri delodajalcu pooblaena za sprejem pote. Podobno novela ureja tudi vroanje osebam, ki so v objektih skupinske nastanitve (tudentski dom, dom za ostarele, bolninica ipd.). Nekako "skrita" je v noveli zelo pomembna novost glede delitve nainov vroanja na navadno (neosebno) in osebno vroitev v primeru, ko se vroa v "hini potni predalnik" (nabiralnik). Po novem (141. len) bo vroevalec, e naslovnika ne bo nael in tudi nadomestna vroitev kakni drugi osebi ne bo mona, sodno pisanje kar takoj vrgel v nabiralnik in vroitev bo s tem opravljena (do zdaj je veljalo, da je v nabiralniku pustil le sporoilo, da pisanje aka na poti, in zael je tei petnajstdnevni rok, v katerem je stranka pisanje lahko dvignila). Novost je sicer praktina. Po drugi strani pa bo lahko povzroila, da bo e razmeroma kratka odsotnost naslovnika (npr. zaradi dvotedenskega dopusta) lahko povzroila zamudo (in nato predlog za vrnitev v prejnje stanje). Osebna vroitev (po novem tudi za vabilo na poravnalni ter na prvi narok za glavno obravnavo) se bo po 142. lenu od zdaj opravljala tako, kot se je do zdaj "neosebna". e vroevalec naslovnika ne najde, lahko v nabiralniku ali pri osebah, ki sicer lahko oz. morajo sprejeti vroitev, pusti obvestilo. Vendar ne ve obvestilo o tem, kdaj bo vroitev poskuena znova, ampak obvestilo, da naslovnika pisanje 15 dni aka (praviloma) na poti. e v tem asu pisanje ne bo dvignjeno, nastopi "fikcija" vroitve (in sicer s potekom 15 dni - ne kot do zdaj e s trenutkom, ko je bilo pueno obvestilo). Da pa se zagotovi im veja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub temu seznanil s pisanjem, se mu pisanje pusti v nabiralniku. Zelo pomembna je tudi nova doloba v 143. lenu, ki pod doloenimi pogoji dopua vroitev na naslovu, kjer je naslovnik uradno prijavljen, eprav tam dejansko ne ivi (torej nekaj podobnega, kot je e do zdaj veljalo za pravne osebe, ki se jim nedvomno lahko vroa na naslovu, vpisanem v registru, ne glede na to, ali pravna oseba na tem naslovu deluje ali ne). Do zdaj je bila ureditev glede fizinih oseb drugana. ZPP-99 je sicer dopual "fiktivno" vroitev (vroitev v nabiralnik) na naslovu stanovanja, vendar pa je skladno s prakso Vrhovnega sodia to moral biti naslov dejanskega stanovanja.[10] Ni bilo torej dovolj, da je lo za naslov, na katerem je naslovnik uradno prijavljen (vpisan v Stalnem registru prebivalstva). Ministrstvo za pravosodje je pred pripravo novosti, ki omogoa, da se vroitev veljavno opravi na uradno prijavljenem naslovu, ne glede na to, ali naslovnik tam dejansko prebiva ali ne, opravilo anketo pri vseh prvostopenjskih sodiih. Najbr ni presenetljivo, da je predlog ministrstva naletel na skoraj plebiscitarno podporo sodi. Prevladala je torej logika, da naj ne gre na breme tonika (in sodia, ki mora poskrbeti za vroitev), e toenec ni opravil svojih upravnopravnih obveznosti ustrezne prijave oz.
2

odjave prebivalia (oz. po novem "naslova za vroanje", kar je nova upravnopravna kategorija).[11] Ureditev je v noveli sicer precej zapletena, saj poskua vnesti nekatere kavtele. Sodie mora tako, e vroevalec ugotovi, da na naslovu, na katerem naj bi se opravila vroitev, naslovnik ne ivi, najprej preveriti, ali gre za naslov, ki je uradno prijavljen kot naslov za vroanje. ele potem (torej v drugem poskusu) se lahko vroitev na tem naslovu opravi, eprav naslovnik tam ne ivi. Hkrati pa vroitev v teh primerih kljub temu ne bo veljavna, e je nasprotna stranka vedela za dejanski naslov stranke ali za razlog njene odsotnosti, pa tega ni naznanila sodiu, ter tudi e bi se po dogovoru med strankama vroitev morala opraviti na nekem drugem naslovu. V vseh teh primerih je namre nasprotni stranki mogoe oitati zlorabo. - RAZVELJAVILO USTAVNO SODIE!!! Novela reuje tudi sporno vpraanje, kje naj se vroa podjetniku posamezniku. Vroa naj se mu na naslovu, vpisanem v registeru (novelirani prvi odstavek 139. lena). Prav tako novela raziuje, kako je s plailom strokov, e se vroa v tujino in je potreben prevod. e se vroa vloga, stroke za prevod plaa stranka (146.a len).[12] Pripravljalne vloge in sankcija prekluzije Novela poudarja naelo, da je tudi obveznost oz. natanneje odgovornost strank, da s skrbnim in odgovornim ravnanjem v postopku pripomorejo k pospeitvi in koncentraciji postopka.[13] Prinaa pa tudi obveznost pravoasnega vlaganja pripravljalnih vlog, tako da se nasprotna stranka z njimi lahko seznani e pred narokom. Sicer lahko sledi sankcija prekluzije.[14] Dosedanja ureditev prav tako sodniku ni omogoala (vsaj ne uinkovito pod gronjo sankcije prekluzije), da bi na lastno pobudo od strank zahteval, naj predloijo pripravljalne vloge. Po noveli pa novi 286.a len (ki povzema in izpopolnjuje ureditev v 25. lenu Zakona o delovnih in socialnih sodiih ZDSS-1) sodiu omogoa, da stranke e v fazi priprave na glavno obravnavo in nato med njo spodbudi k dopolnitvi ali dodatni obrazloitvi predhodnih vlog, jih pozove, naj predlagajo dodatne dokaze, predloijo listine, na katere so se sklicevale, se izjavijo o izvedenskem mnenju ali drugih izvedenih dokazih, podajo pisne izjave pri, se izjavijo o navedbah nasprotne stranke, podajo svoja pravna stalia ali predloijo sodne odlobe glede sodne prakse, na katero se sklicujejo. Bistveno je, da lahko sodie strankam ob teh zahtevah postavi tudi zavezujoe roke pod gronjo prekluzije. Navedbe oz. predloge, za katere je bila stranka pozvana, da jih poda, bo lahko po preteku roka podala le, e izkae, da jih prej brez svoje krivde ni mogla podati, ali e zapoznela navedba ne bi povzroila zavlaevanja postopka. Predstavljena ureditev lahko zelo koristi koncentraciji postopka. Zagotovi lahko, da bo e pred narokom za glavno obravnavo bolj jasno, kaj je med strankama sporno, navedbe strank bodo bolj opredeljene in jasneje, odpravljena bodo protislovja in pomanjkljivosti v navedbah, te bodo tudi popolneje, na naroku za glavno obravnavo pa bodo tudi e predloeni (ali vsaj znani) relevantni dokazi in dejanske trditve. Sistem je proen in sodniku pua iroko polje proste izbire. Odloitev sodia o tem, ali bo uporabilo instrumente poudarjene pisnosti postopka in vnaprejnjega zbiranja procesnega gradiva pred narokom, pa mora biti odvisna od znailnosti in okoliin konkretnega primera. Pomembno je, da omenjena monost sodia, da strankam naloi prekluzivne roke za izjavljanje v pripravljalnih vlogah, pride v potev e pred prvim narokom (nova drugi in tretji odstavek 286. lena). e sodie to monost izkoristi, lahko dosee, da bo procesno gradivo pred prvim narokom veinoma e zbrano. S tem se lahko zagotovi celovita priprava prvega naroka (pa tudi uinkovitost poravnalnega naroka, saj bo strankam tam lahko e bolj jasno, "pri em so"). Po dosedanji ureditvi je stranka vedno brez kakrnihkoli omejitev e na prvem naroku lahko predlagala dokaze in navajala dejstva. Ta ureditev je bila oitno v nasprotju s ciljem, da naj se postopek kona po monosti na eni, vendar dobro pripravljeni obravnavi. Od zdaj pa se monost prekluzije glede navajanja novih dejstev in dokazov lahko prestavi e na as pred prvim narokom. Odloitev za to je v rokah sodia in je seveda odvisna od okoliin konkretnega primera - v nekaterih primerih je bolj smiselno s strankami vse razistiti na naroku, ne pa z izmenjavo pisnih vlog. Ne gre za togo prekluzijo (ta bi bila nezdruljiva z naeli materialnega procesnega vodstva po 285. lenu ZPP). Do prekluzije lahko pride le, e je tudi sodie (ustrezno, dovolj konkretno) stranke pozvalo, da se o doloenih okoliinah (dejstvih, dokazih) dodatno izjavijo oz. dopolnijo svoje navedbe in dokazne predloge. Po vsebini pri omenjeni novosti pravzaprav ne gre za novost. e danes se priporoa, da je v nekaterih primerih smiselno, da se materialno procesno vodstvo prestavi tudi na fazo priprave na glavno obravnavo in da se izvaja s pisnimi pozivi.[15] Nova je le doloitev sankcije, tj. gronja prekluzije. Gre le za monost in izbiro; ali bo uporabljena, je prepueno sodiu. Do zdaj pa je sodie, e se je odloilo za takno ravnanje, bilo prepueno "dobri volji" oz. kooperativnosti strank: e se stranka na poziv sodia ni odzvala, ni bilo ovire, da svoje navedbe in stalia nato izrazi na prvem naroku za glavno obravnavo, morda tudi tik pred koncem tega naroka. Novi 286.b len prinaa breme takojnjega grajanja procesnih kritev, pozneje grajanje, vkljuno v pravnih sredstvih, pa se upoteva le, e stranka izkae, da teh kritev brez svoje krivde prej ni mogla navesti. S tem se lahko dosee, da se kritev e pravoasno odpravi e pred sodiem prve stopnje (kadar je to glede na okoliine in naravo kritve sploh mogoe) in tudi tako se zniuje nevarnost, da bi v pritobenem postopku prilo do razveljavitve sodbe in vrnitve v nov postopek sodiu prve stopnje. Po noveli se mora stranka odloiti - ali bo procesno kritev uveljavljala in poskusila dosei njeno odpravo, ali pa se teje, da se uveljavljanju te kritve
3

odpoveduje. Odpade torej predvsem monost sklicevanja na takno procesno kritev v pritobi - bodisi kot absolutno bodisi kot relativno kritev. Sankcija prekluzije pa ni mogoa, e gre za dolobe pravdnega postopka, katerih pomen presega interes konkretnih strank. To so kritve, na katere tudi pritobeno sodie pazi po uradni dolnosti. Vendar bo takih kritev od zdaj manj. Sankcije za izostanek z naroka Novela prinaa zelo stroge sankcije za izostanek z narokov (novelirani 282. len).[16] Te novosti so v besedilo novele prile v zadnji fazi (samostojno delo pravosodnega ministrstva), s preve poenostavljenim povzemanjem nemke ureditve in v nasprotju s predlogi delovne skupine. O tem je izrpno pisal e Jan Zobec in zato naj na tem mestu zadoa napotitev na njegovo kritiko ureditve, kakrna bo veljala od uveljavitve te novele naprej.[17] Ta ureditev pa bo naslednja: e na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo (kadar poravnalnega naroka ni bilo) tonik ne pride, se bo telo, kot da se tonik odpoveduje zahtevku. Prilo bo torej do sodbe na podlagi odpovedi. Pri tej sodbi sodie seveda ne bo preverjalo dejstev in materialnopravne (ne)utemeljenosti zahtevka, ampak zgolj vpraanje, ali ne gre za razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo. Temu primerno so tudi pritobeni razlogi omejeni. Odpoved zahtevku ima tudi uinek ne bis in idem. Za tonika bo torej izostanek s prvega naroka praktino pomenil, da bo zadeva zanj dokonno izgubljena. e pa na poravnalni narok ali narok za glavno obravnavo ne bo priel toenec, bodo sledile sankcije, kakrne so danes uveljavljene za primer opustitve odgovora na tobo: pod pogojem, da je toba sklepna (tj. da iz dejstev, ki so v njej zatrjevana, izhaja, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen), bo prilo do zamudne sodbe - tako kot e danes velja v delovnih sporih (28. len ZDSS-1). Sodie bo pri presoji sklepnosti upotevalo vse predhodne navedbe tonika (tj. navedbe, ki jih je tonik podal v tobi in v morebitnih poznejih pripravljalnih vlogah pred narokom). Za toenca, ki na narok ne pristopi, pa se bo telo, kot da sploh ni podal nobenih navedb (torej bodo njegovi ugovori in morebitni pisni dokazi, ki jih je podal v predhodni fazi postopka, brezpredmetni). e pa bo sodie ugotovilo, da toba ni sklepna, in e je tonik na naroku ne bo "popravil" ("jo naredil za sklepno"), bo prilo do zavrnilne sodbe. Morda pri tem ni odve pojasniti, da v primeru, e bo tonik na naroku "tobo naredil sklepno", ne bo mogoe kar izdati zamudne sodbe. Naelo kontradiktornosti bo v tem primeru zahtevalo, da se toencu omogoi, da se seznani z novimi navedbami. - RAZVELJAVILO USTAVNO SODIE!!! e pa na poravnalni narok oz. na prvi narok za glavno obravnavo ne pride nobena stranka, se po novem teje, da tonik umika tobo. Izostanek toenca s poznejega naroka ne povzroi neposrednih sankcij. Je pa sankcioniran izostanek tonika s poznejega naroka, in sicer se bo telo, da tonik umika tobo (razen e toenec s fikcijo umika tobe ne bo soglaal). Predlagatelj je oitno ocenil, da je toniku (torej tisti stranki, ki je v konkretni zadevi "pognala sodno kolesje"), mono naprtiti veje breme, da izkae aktivnost v celotnem postopku.[18] Novela v petem odstavku 282. lena prinaa (po vzoru nemke ureditve, kjer od tega instituta sicer ni prave koristi, kode pa tudi ne) tudi nov institut sodbe na podlagi stanja spisa (kot je e danes poznana v delovnih sporih; 28. len ZDSS-1). Takno sodbo sodie izda, e na kaken pozneji narok ne pride nobena stranka ali e pride ena stranka, druga pa predlaga odloitev glede na stanje spisa. Pogoj za izdajo te sodbe je, da je e bil izveden narok, na katerem so bili izvajani dokazi, in da sodie oceni, da je dejansko stanje dovolj pojasnjeno. Standard zadostne pojasnjenosti s tem v zvezi ni enak standardu, ki mora biti izpolnjen za reden zakljuek postopka. Praktien uinek te sodbe je lahko tudi v tem, da sodiu ni treba izvajati drugih dokazov, ki so bili predlagani, vendar e ne izvedeni. Zaradi drugane ureditve sankcij za izostanek je bilo treba spremeniti dolobe ZPP glede mirovanja postopka. Poslej bo do mirovanja postopka prilo le po sporazumu strank (novelirani 209. len). Novosti v dokaznem postopku V 216. lenu se po vzoru avstrijskega ZPO uvaja novost,[19] da sodie o podlagi in tudi o viini zahtevka odloi po prostem preudarku, e gre po vrednosti le za neznaten del celotne zadeve. Novost reuje teave v primerih, ko se sodia zdaj sooajo z zamudnim in zapletenim ugotavljanjem utemeljenosti posamezne postavke v celotnem zahtevku (npr. glede posamezne vrste kode, eprav je ta postavka vrednostno - glede na celoto zanemarljiva). V noveliranem 214. lenu se izrecno uvaja zahteva za obrazloeno prerekanje dejstev (eprav v zadnjem asu tudi e pri zdaj veljavnem ZPP prevladuje razlaga, da se neprerekana dejstva tejejo za priznana). Izrecno se zahteva obrazloeno, substancirano prerekanje dejstev, reuje pa se tudi vpraanje, ali se stranka lahko uinka domneve priznanja dejstev rei z navedbo, da "ne ve". Izjava o nevedenju bo omenjeni uinek lahko prepreila le, e gre za dejstva, ki ne spadajo v sfero stranke. Glede dejstev, ki spadajo v sfero stranke, pa se torej stranki nalaga breme, da si - eprav v resnici ne ve, kaj se je zgodilo - pridobi ustrezne informacije. Za sodia dobrodola novost bo verjetno uveljavitev monosti, da sodie od stranke zahteva, da predloi pisni povzetek listinske dokumentacije, kadar je ta nepregledna ali e se da priakovati, da so le posamezni deli relevantni (226. len). e stranka ne bo ravnala v skladu s to zahtevo sodia, sledi fikcija umika dokaza. Novost velja le za listinske dokaze, v prihodnje pa bi jo veljalo raziriti tudi na navedbe strank. Skladno z razvojem ne le v anglosakem pravnem krogu, ampak tudi denimo v Nemiji (v Sloveniji pa pogosto v arbitranih postopkih) se uvaja monost predloitve pisnih izjav pri bodisi na poziv sodia ali pa vsaj s
4

soglasjem sodia (novi 236.a len). Zahteve glede izkazovanja istovetnosti niso prestroge (po francoskem vzoru zadoa kopija osebnega dokumenta in predloitev kontaktnih podatkov). Stranki se lahko tudi sami dogovorita, da si bosta izmenjali pisne izjave pri. Kljub predloitvi pisnih izjav pri bo moralo sodie prio zasliati, e bo tako zahtevala vsaj ena stranka (spotovanje ustavnih zahtev glede kontradiktornosti v dokaznem postopku); vendar pa je s tem povezano doloeno strokovno tveganje za stranko, ki bo vztrajala pri ustnem zaslianju prie. Po drugi strani pa tudi sodie po diskreciji vedno lahko zahteva e ustno izjavljanje. Novost bi utegnila biti koristna tudi zato, ker bo najbr pogosto iz pisne izjave prie razvidno, da pria o relevantnih dejstvih esa koristnega sploh ne more povedati (oz. da tisto, o emer bi izpovedala, za stranki sploh ni sporno). Proti prii, ki pisne izjave ne poda, ni mogoe uporabiti kaknih prisilnih sredstev. Vendar pa izkunje dokazujejo, da stranki (oz. njenemu pooblaencu) pisne izjave pogosto ni teko pridobiti. Praktino pomembna (in po mojem mnenju povsem utemeljena) novost je izrecna doloba v 261. lenu, da se vabilo na narok za zaslianje stranke vroa pooblaencu tako kot vsa druga pisanja.[20] V novem 309.a lenu se uvaja dokazna prepoved, ki ima namen spodbuditi mirno reevanje sporov in poravnavanje brez strahu, da bi izkaz pripravljenosti na popuanje lahko el stranki v kodo v poznejem sodnem postopku. Listin, ki vkljuujejo konkretne ponudbe nasprotne stranke za poravnavo, ni mogoe predloiti kot dokaz v pravdnem postopku. Poudariti velja, da navedenemu ustrezajo le konkretne poravnalne ponudbe. Druge pomembneje novosti v postopku na prvi stopnji Novela prinaa novo razmejitev stvarne pristojnosti med okrajnimi in okronimi sodii. Gre za priblino trikratno povianje (prej dva milijona tolarjev, zdaj 20.000 evrov). Sicer ne vem, ali je predlagatelj naredil dovolj natanne projekcije oz. ocene, kaj bo to pomenilo za poslovanje nekaterih e zdaj mono preobremenjenih okrajnih sodi. Vendar pa novost vsaj ne bo prinesla novega prelaganja spisov. Novela se bo v tem delu zaela uporabljati 1. januarja 2010. Zadeve, za katere bo pred tem datumom pristojno okrono sodie, pa se bodo pred tem sodiem tudi konale (gl. prehodne dolobe novele). Novela ZPP povsem odpravlja senatno sojenje v pravdnem postopku. V prihodnje bo odloal izkljuno sodnik posameznik.[21] V 44. lenu noveliranega ZPP se reuje poloaj, ko stranka navede nediferencirano vrednost spornega predmeta. Tak poloaj (ki je privedel do tevilnih zapletov) se obravnava tako, kot e tonik navede oitno prenizko ali previsoko vrednost. Nepopolni ali nerazumljivi predlogi za izloitev sodnika se ne bodo ve vraali v popravo, ampak bodo takoj zavreni. Zavrenje predloga pa bo lahko opravil sodei sodnik (predsednik sodia bo torej odloal le o dopustnih in popolnih predlogih). Pri tem je pomembno, da je po novem nujno, da se mora zahteva za izloitev nanaati na poimensko doloenega sodnika (predlog za izloitev "vseh sodnikov" bo torej treba teti za nepopolnega). Novost je tudi, da e gre za oitno neutemeljeno zahtevo za izloitev iz prve do pete toke 70. lena (torej pravi izloitveni razlogi), lahko sodnik nadaljuje s procesnimi dejanji (do zdaj je to veljalo le pri zahtevi za izloitev zaradi "drugih razlogov, ki zbujajo dvom v nepristranskost"). Izrecno pa je ob tem zdaj doloeno (kot se je e glede dosedanje ureditve izreklo Ustavno sodie), da sodnik, igar izloitev se zahteva, ne sme izdati konne odlobe. Izrecno je zdaj tudi doloeno (in s tem, upajmo, preseeno nasprotno stalie Ustavnega sodia), da sodie zavre izredno pravno sredstvo (npr. revizijo), ki ga vloi stranka, e ne izkae pogojev iz etrtega odstavka 86. lena ZPP (tj. da ima sama oz. njen zakoniti zastopnik opravljen pravosodni izpit).[22] Za odvetnike bo zelo pomembna naslednja novost: e nepopolno ali nerazumljivo vlogo vloi odvetnik, se ta ne vraa v popravo, ampak se takoj zavre (108. len). Enako velja tudi, e ni predloeno pooblastilo (98. len). Najbr ni presenetljivo, da sta ti novosti v zakon prili na pobudo sodi. Meni se sicer zdita sporni, saj gre za zelo strogo sankcijo procesne napake, ki povzroi, da bo zelo hude posledice odvetnikove napake nosila stranka (lahko tudi v zadevi, ki je zanjo izjemnega pomena - za novo tobo pa bo morda kdaj e prepozno). Morda bi bilo za take primere primerneje doloiti posebno kazensko takso, ki bi jo (dokonno iz svojega epa) moral plaati odvetnik (na tek postopka pa ne bi vplivala). eleni in legitimni cilj, da naj odvetniki s skrbno pripravo popolnih vlog ne povzroajo dvojnega dela sodia, bi bil najbr tudi ob taki gronji doseen. - RAZVELJAVILO USTAVNO SODIE!!! Predvidena je monost, da se narok ali izvedba dokaza opravi s pomojo videokonference (e ima sodie za to ustrezne tehnine monosti). Glede narokov bo za prakso pomembna uvedba zahteve po kvalificiranih dokazilih za preloitev naroka zaradi bolezni (tudi predlog za to novost je priel s sodi). Predlogi za preloitev naroka iz tega razloga bodo morali biti dokazno podprti z ustreznim zdravnikim potrdilom, za preloitev naroka pa mora biti bolezen ali pokodba nenadna in nepredvidljiva (podobni standardi e danes ob pravilni razlagi veljajo glede instituta vrnitve v prejnje stanje).[23] Glede odprave negativnih posledic zamude procesnih dejanj pa je za stranke ugodna novost, da se objektivni rok za vrnitev v prejnje stanje poviuje na est mesecev (z dosedanjih treh; tudi rok estih mesecev je sicer s primerjalnopravnega vidika neobiajno kratek). Pomembno pa je tudi, da bo od zdaj zoper sklep o dovolitvi predloga za vrnitev v prejnje stanje mona pritoba. Ker vrnitev v prejnje stanje posega v ustavno pravico (nasprotne stranke) do sojenja brez nepotrebnega odlaanja, je novost upraviena. Prav tako bo ele tako
5

zagotovljeno, da se bodo na instanci res lahko izoblikovala enotna merila presoje upravienosti predlogov za vrnitev v prejnje stanje. Iz ZPP se v celoti izloa institut oprostitve strokov. Glede oprostitve, odloga in obronega plaila sodne takse se v celoti napotuje na Zakon o sodnih taksah. Glede oprostitve strokov za dokaze in za zastopanje po odvetniku pa se bo odslej lahko uporabljal le Zakon o brezplani pravni pomoi. Po veljavnem ZPP sodie dovoli spremembo tobe kljub nasprotovanju toenca, e je to smotrno. Novela pa vnaa dolobo (kar bi z razumno razlago lahko ugotovili e pri dosedanji ureditvi), da sprememba tobe ne more biti smotrna, e bi to privedlo do spremembe stvarne pristojnosti (tj. do tega, da bi okrajno sodie moralo zadevo odstopiti vijemu sodiu, s imer bi se postopek zavlekel). Nekaj dilem je povzroala doloba ZPP, da lahko tonik tobo brez soglasja toenca umakne le, dokler se toenec ne spusti v obravnavanje glavne stvari - zdaj je izrecno doloeno, da je relevanten trenutek toeneve "spustitve v obravnavanje glavne stvari" trenutek odgovora na tobo (in ne takno ravnanje na glavni obravnavi). Na videz nepomembna je novost v 277. lenu, da mora pouk sodia pri vroitvi tobe vsebovati opozorilo, "da bo stranka v primeru izdaje zamudne sodbe nosila vse stroke postopka". Vendar pa je ta novost nujna zaradi uskladitve z zahtevami Uredbe ES t. 805/2004 o evropskem izvrilnem naslovu. e takega opozorila pri vroitvi tobe ni, zamudne sodbe ni mogoe potrditi kot evropski izvrilni naslov. Novela z novim 279.a lenom prinaa monost, da se stranki odpovesta glavni obravnavi. V tem primeru sodie odloi na podlagi pisnih vlog in dokazov. Ta monost bi lahko bila za stranke privlana; stranki namre z njo pridobita prednostno obravnavo zadeve. Sodie mora stranki na to monost opozoriti. Mono pa je, da se seveda tudi stranki sami (e kljub sporu ohranjata medsebojno komunikacijo) za to dogovorita. To jima je mogoe priporoiti, e so sporna le pravna vpraanja, ali pa, e je o vseh spornih dejanskih vpraanjih mono odloiti e na podlagi pisnih dokazov ter e je hitra reitev spora za obe stranki bistvena. V ZPP se z novo dolobo 279.b lena vnaa institut vzornega postopka, kakrnega je uveljavil e ZDSS-1. S tem se delno reuje problem mnoinih sporov. Ob izvedbi vzornega postopka se vsi drugi postopki, ki se opirajo na enako ali podobno dejansko ter isto pravno podlago, prekinejo. Pravni uinek odloitve v vzornem postopku je v tem, da stranka, ki je v vzornem postopku imela monost sodelovati (to pa bo stranka, ki je enaka pri vseh teh postopkih), ne more oporekati niti dejanskim ugotovitvam niti pravnim staliem, ki jih je zavzelo sodie v tem postopku. To praktino pride v potev, e je odloitev v vzornem postopku v kodo stranke, ki je v vseh postopkih (torej tudi v prekinjenih) enaka. V drugih - dotlej prekinjenih - postopkih bo sodie ta stalia telo za obvezujoa. V obratni smeri pa to ne more veljati: e bo odloitev v vzornem postopku za podjetje ugodna (e bodo torej ugotovljena dejstva in zavzeta pravna stalia v korist podjetja), to ne more zavezovati sodi v prekinjenih postopkih. V nasprotnem primeru bi namre prilo do kritve ustavne pravice do izjavljanja v postopku.[24] Novela prinaa nov institut vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank (315. len). To sodbo lahko sodie - s soglasjem strank - izda, kadar temelj med strankama ni sporen, sporna je le viina. Zakaj sploh zapletati postopek z izdajo posebne sodbe o temelju, e ta ni sporen? Razlog je predvsem v tem, da obstojei ZPP ne vsebuje zagotovil, da stranka, ki na zaetku temelju ni ugovarjala, pozneje - npr. v pravnih sredstvih - svoje stalie spremeni. S takim uveljavljanjem v pravnih sredstvih lahko, e gre za pravna vpraanja, tudi uspe. ZPP ne pozna institutov, kot so priznanje pravne kvalifikacije, priznanje pravnih stali ali dogovor strank o omejitvi pravnih podlag, ki jih sodie sme uporabiti. Glede na to ni odve, da se posebej omogoi, da sodie temelj zahtevka, ki med strankama ni sporen, s posebno zavezujoo sodbo "zacementira". Institut vmesne sodbe do zdaj tega ni omogoal, saj je predpostavljal, da je zahtevek sporen po temelju in tudi po viini. Ker je pogoj za izdajo vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank soglasje strank, pritobe zoper to sodbo praviloma po naravi stvari ni priakovati. Zato se - drugae kot e naprej velja pri "redni" vmesni sodbi - postopek do pravnomonosti vmesne sodbe ne prekine, ampak se takoj nadaljuje. Pri zamudni sodbi se ZPP vraa k ureditvi, ki je veljala v asu med sprejetjem ZPP-99 in novelo ZPP-A (2002). e v poloaju zamude (torej ko je toba vroena, toenec pa nanjo ne odgovori - ne pa kar takoj ob predhodnem preizkusu tobe; preizkus sklepnosti je materialnopravni preizkus subsumpcije zatrjevanih dejstev pod materialno pravo in ne preizkus procesnih predpostavk!) sodie ugotovi, da toba ni sklepna, ne bo ve takoj prilo do zavrnilne sodbe (t. i. "zavrnilna zamudna sodba"). Sodie bo toencu moralo s pisnim pozivom postaviti dodaten rok za odpravo nesklepnosti. Dosedanja ureditev (da se v poloaju zamude nesklepna toba takoj zavrne, brez monosti poprave) je bila po svoje nelogina, saj je pri nesklepni tobi toenca, ki na tobo odgovori, postavljala v bolji poloaj kot toenca, ki sploh ne naredi ni. Pri prvem namre do zavrnilne sodbe ne pride takoj, ampak je treba razpisati narok in na prvem naroku lahko tonik svoje navedbe e dopolni (pri emer tudi materialno procesno vodstvo ni brez pomena). Predvsem zato se ZPP torej vraa na ureditev iz leta 1999. Vendar z eno razliko: vraanje tobe toniku zaradi odprave nesklepnosti nima smisla in po noveli ni potrebno, e gre za primer, ko je iz tonikovih navedb v tobi razvidno, da tobe tako in tako ni mogoe napraviti za sklepno. To je tedaj, ko je iz navedb tonika jasno, da mu doloena pravica materialnega prava glede konkretne zadeve sploh ni mogla nastati (ne pa, da gre za poloaj, ko
6

so le dejanske navedbe v tobi pomanjkljive in bi jih morebiti bilo e mogoe dopolniti ter s tem navesti vsa pravno relevantna dejstva, ki omogoajo sklep o utemeljenosti tobenega zahtevka po materialnem pravu).[25] Glede posebnih postopkov je najve novosti pri sporu majhne vrednosti. Ta postopek bo pridobil na praktinem pomenu, saj se mejna vrednost mono zviuje, in sicer na 2000 evrov (v gospodarskih sporih na 4.000 evrov). Pomembna je novost, da opustitev odgovora na tobo povzroi fikcijo pripoznave zahtevka. Ne pride torej do zamudne sodbe (kjer bi bilo treba presojati in nato v obrazloitvi sodbe obrazlagati sklepnost tobe, morebitno nesklepno tobo pa najprej vraati v popravo), ampak do sodbe na podlagi pripoznave. irijo se tudi monosti odloanja brez glavne obravnave - tudi e so sporna dejstva, pa so pisni dokazi in nobena stranka izvedbe obravnave ne predlaga (za zdaj je e vedno uveljavljeno stalie, da iz Ustave in iz 6. lena EKP izhaja pravica do ustnega obravnavanja). e stranka narok predlaga, pa na ta narok potem ne pride, sledijo ostreje sankcije (za tonika fikcija odpovedi, za toenca fikcija pripoznave, e ne pride noben, pa fikcija umika tobe). e noben ne zahteva naroka, ga sodie vendarle mora izvesti, e ni mona odloitev e na podlagi pisnih dokazov. e v takem primeru na narok ne pride nobena stranka, ni strogih sankcij - le fikcija umika dokaznih predlogov. O pritobi bo v sporih majhne vrednosti poslej naeloma odloal sodnik posameznik. Glede posebnih postopkov ni odve omeniti, da ZPP ne vkljuuje ve poglavja o arbitrai. To sicer ni posledica novele ZPP-D, ampak sprejetja Zakona o arbitrai.[26] Pritobeni postopek Prav glede novosti v pritobenem postopku[27] je prilo do najvejih razlik med predlogi, ki jih je v zadnji fazi samostojno oblikovalo pravosodno ministrstvo, ter reitvami, za katere se je pred tem zavzela delovna skupina. Ministrstvo je elelo uveljaviti reitve, ki naj bi pripeljale do tega, da bodo praktino vse zadeve meritorno reene na vijem sodiu, to pa se povezuje s iroko obveznostjo razpisovanja pritobenih obravnav. To pomeni, da naj bi se praktino v celoti ukinila monost, da pritobeno sodie ob ugoditvi pritobi izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodiu prve stopnje v nov postopek. Delovna skupina pa se je nasprotno temu zavzela za "mehak pristop". Vijim sodiem naj bi se bolj omogoilo, da razpiejo pritobene obravnave (npr. tudi za dopolnitev in ne le ponovitev dokaznega postopka ter tudi za odpravo nekaterih procesnih kritev), ne pa da bi se jih k temu togo prisililo. V asu, ko izkuenj z eksperimentom ZDSS-1, ki je kot prvi zakon uvedel raziritev obveznosti pritobene obravnave, e ni (za prve izkunje pa se ocenjuje, da niso dobre), nismo teli za ustrezno, da bi ta institut kar takoj razirili na ves pravdni postopek. Je pa predlog delovne skupine vseboval nekatere instrumente (ki so sicer ostali tudi v konnem besedilu), ki naj bi monost razpisa pritobene obravnave napravili za privlanejo, denimo monost, da senat odloi, da bo pritobeno obravnavo izpeljal sodnik poroevalec kot sodnik posameznik (peti odstavek 347. lena), ter dolobo, da (tudi e bi sodil senat) sodnik poroevalec prevzame funkcijo predsednika senata (etrti odstavek 347. lena). Kono besedilo (ki ga je pripravilo ministrstvo) pa skoraj brez izjeme zapoveduje obveznost razpisa pritobene obravnave v poloajih, v katerih bi sicer lahko prilo do razveljavitve sodbe in vrnitve zadeve v novo odloanje. Pritobena obravnava tako postaja obvezna v primeru, ko gre za procesne kritve - pod pogojem, da gre za take kritve, ki jih je glede na naravo mogoe odpraviti z dopolnjenim postopkom. Obvezna pa je tudi v primeru, ko je (poleg poloaja, ko je treba ponoviti e izvedene dokaze) napaka sodia prve stopnje v tem, da nekaterih zatrjevanih dejstev ni ugotavljalo (to je pogosto posledica napane uporabe materialnega prava), ali v tem, da ni izvedlo nekaterih predlaganih dokazov (kar se lahko povezuje s kritvijo nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, lahko pa gre za samostojno procesno kritev). Pri zadnje navedenih kritvah je le za primer nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kadar je ta posledica nepravilne uporabe materialnega prava, izjemoma predvideno, da bo lahko vije sodie izpodbijano sodbo razveljavilo (novelirani 355. len). Kljub precej togi uveljavitvi obveznosti pritobene obravnave pa ocenjujem, da se v praksi veliko ne bo spremenilo in da pritobenih obravnav ne bo bistveno ve. Drugae kot je to veljalo po ZDSS-1, namre zoper sklep vijega sodia o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve v novo odloanje ni mona pritoba. Odloitev vijega sodia, da pritobena obravnava ni smotrna, torej ne bo podvrena (kritini) instanni presoji. Zato e zlasti pri procesnih kritvah predvidevam, da bodo vija sodia pa pogosto uporabila monost, ki jo novelirani ZPP omogoa; tj. da bodo ugotovila, da "glede na naravo kritve" ne gre za kritev, ki bi jo bilo mogoe odpraviti na pritobeni obravnavi. Glede izvedbe pritobene obravnave so pomembne dolobe o posledicah izostanka: e pritonik ne pride, se teje, da njegove dejanske trditve v pritobi niso resnine. e ne pride nasprotna stranka, pa se teje, da so dejanske trditve v pritobi resnine (kar pa seveda e ne pomeni, da bo pritoba zato uspela). e ne pride nobena stranka, pa sodie izvede dokaze, ki jih je takoj mogoe izvesti (drugi odstavek 348. lena). Novela pa (kot je predlagala delovna skupina) iri monost meritornega odloanja pritobenega sodia brez obravnave (tj. na seji). To je od zdaj mono tudi, e je sodie prve stopnje zmotno presodilo listine, pisne izjave pri, ogledne predmete, ki so v spisu, ali posredno izvedene dokaze (zaproeni sodnik, sprememba sodnika), odloba sodia prve stopnje pa se opira le na te dokaze. V vseh navedenih primerih namre viji sodnik ni v niemer v slabem poloaju kot sodnik prve stopnje glede (pomanjkanja) neposrednega zaznavanja dokazov.
7

Morda koristneja bo monost, da do meritornega pritobenega odloanja (brez obravnave) pride tudi v primeru, ko sodie prve stopnje navedenih dokazov sploh ni presojalo, denimo v primeru, ko jih ni telo za relevantne ali sporne (stranke pa so imele monost, da se o njih izjavijo). Naj navedem e nekaj drugih novosti v pritobenem postopku. Glede pravnega pouka o pravici do pritobe (324. len) se uvajajo dodatne zahteve, to pa je treba brati v povezavi z novostjo, da se nepopolne ali nerazumljive pritobe ne bo ve vraalo v popravo (336. len). Nepopolno, nedovoljeno ali nerazumljivo pritobo bo lahko zavrgel e sodnik poroevalec (346. len). Rok za odgovor na pritobo se podaljuje na 15 dni, vendar pa je novost tudi v tem, da bo ta rok od zdaj v celoti prekluziven; prepoznega odgovora na pritobo se ne bo upotevalo (344. len). Zakon vsebuje, vendar zgolj navidezno, eno absolutno bistveno kritev ve. Gre za to, da se del dosedanje 14. toke pretvori v samostojno 15. toko drugega odstavka 339. lena: "e o odloilnih dejstvih obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki". emu nova toka? Ker se na to kritev ve ne pazi po uradni dolnosti. Med kritvami, na katere se odslej ne bo ve pazilo po uradni dolnosti, bosta tudi kritev naela kontradiktornosti in kritve glede pooblastil (drugi odstavek 350. lena). Le pri pritobah zoper taksativno natete pomembneje sklepe (npr. motenje posesti, zavrenje tobe po nastopu litispendence, zavrnitev ali ugoditev predloga za vrnitev v prejnje stanje, odloitev o strokih, ki presegajo 800 evrov) bo odslej uveljavljena pravica do odgovora na pritobo (366. len). Tu gre za omejitev. Od odlobe Ustavnega sodia RS, t. U-I-55/04 z dne 6. aprila 2006, je namre trenutno tako, da je treba zaradi varstva ustavne pravice do izjavljanja vsako pritobo zoper sklep vroiti nasprotni stranki v odgovor. Novost pa poskua zagotoviti ustrezno sorazmerje med pravico do izjavljanja na eni ter pravico do uinkovitega sodnega varstva (brez nepotrebnega odlaanja in brez nepotrebnih strokov) na drugi strani. Uvaja se monost odloanja po pritobenem sodniku posamezniku. To velja za pritobo zoper taksativno natete pomembneje sklepe (366.a len), za pritobo v sporu majhne vrednosti (458. len) ter za odloanje na pritobeni obravnavi (peti odstavek 347. lena). e pa zadeva izpostavlja precedenno pomembno ali zapleteno pravno vpraanje ali vpraanje, kjer sodna praksa ni enotna, zakon v vseh navedenih primerih omogoa, da se zadeva odstopi v odloitev senatu. Enako velja tudi v primeru, ko gre za vijega sodnika - zaetnika. Pravilo iura novit curia seveda velja tudi pred vijim sodiem. Zato se lahko zgodi, da vije sodie uporabi pravno podlago, ki je niti stranke niti sodie prve stopnje niso predvidevali. e gre za primer, ko gre za presenetljivo pravno podlago, ki je stranki kljub zadostni skrbnosti nista mogli predvidevati, bo vije sodie stranki na monost uporabe te pravne podlage moralo vnaprej opozoriti. Ob odloanju na pritobeni obravnavi (ki naj bi po novem bila pravilo) teav glede tega ne bo, sicer pa pride v potev pisni poziv. S tem se zagotavlja pravica do izjavljanja tudi pred sodiem druge stopnje, ni pa tudi izkljueno, da stranki skladno z novimi materialnopravnimi naziranji, o katerih se pri postopku na prvi stopnji ni razpravljajo, prilagodita svoje dejanske navedbe. Novost je e naletela na ostre odzive. Vendar je treba jasno povedati, da tisti, ki so to novost kritizirali, oitno ne poznajo prakse niti Ustavnega sodia niti Vrhovnega sodia. Ti sodii sta namre (Ustavno sodie celo brezpogojno, Vrhovno sodie podobno, kot zdaj doloa novela) e uveljavili zahteve, da je stranki v primerih, ko se instanno sodie opre na podlago, ki je stranki nista predvidevali, vsaj v nekaterih primerih treba omogoiti, da se o tem izjavi.[28] Novela ZPP torej stalie Ustavnega sodia mono relativizira in omejuje - z uveljavitvijo pogoja, da vse navedeno velja le v primeru, e stranka kljub potrebni skrbnosti monosti uporabe neke pravne podlage ni mogla predvidevati (in vpraanje je, ali bi Ustavno sodie - vsaj v sestavi, v kakrni je bilo, ko je omenjeni sklep sprejelo ?, to omejitev sploh telo za dopustno). To bodo (slede praksi nemkih sodi) denimo primeri nameravane spremembe sodne prakse ali primeri, ko sta obe stranki skladno uveljavljali neko pravno podlago, ali primeri, ko je sodie z zelo aktivnim materialnim procesnim vodstvom stranki "zapeljalo" v napano smer. Vendar poloaj, ko bo mono oceniti, da tudi skrbna in na zadevo dobro pripravljena stranka neke materialnopravne podlage ni mogla predvideti, ne bo mogel biti prav pogost. Sklep Bistveni del novele je reforma revizije in v tem delu jo ocenjujem za pozitivno. Reforma Vrhovnemu sodiu omogoa, da bolje opravi svojo ustavno funkcijo, najbr pa bo kljub temu naletela na lahkotne in populistine kritike, da gre za oenje pravnega varstva in za omejevanje pravice do dostopa do sodia. Kot pozitivne ocenjujem tudi novosti glede zagotavljanja pravoasnosti pripravljalnih vlog in monosti sodia, da strankam (kadar oceni, da je to glede na okoliine zadeve primerno) e v fazi priprav na glavno obravnavo ter med posameznimi naroki pod gronjo prekluzije naloi, da podajo dodatne navedbe in dopolnitve. Gre za novosti, ki koristijo ne le pospeitvi, ampak tudi celovitosti priprave glavne obravnave in s tem vsebinski kakovosti sodnega odloanja. Tudi te novosti so v oitnem skladju z razvojem v primerljivih tujih ureditvah. Kljub temu pa tudi glede tega najbr lahko priakujemo poenostavljeno kritiko, da gre za postavljanje oblike nad vsebino, vsaj s strani tistega dela uporabnikov (z obeh strani sodne dvorane!), ki so se navadili na lagodnost prihoda na narok brez celovite in pravoasne vnaprejnje priprave (seveda pa tudi tistih, ki so v vsakem primeru proti novostim v procesni zakonodaji).
8

Dvome mi bolj vzbujajo novosti glede obligatorne pritobene obravnave (predvsem ker so bile sprejete na hitro in brez obravnave v irem strokovnem krogu) ter nekatere druge novosti (takojnje zavrenje nepopolne vloge odvetnika, monost v bistvu fiktivne vroitve na prijavljenem naslovu ne glede na dejansko bivanje, ostre sankcije za izostanek z narokov). Te so sicer v skladu s skupnim imenovalcem novele, ki je v tenji po zagotovitvi veje aktivnosti, odgovornosti in skrbnosti strank v postopku. Posamezne novosti so glede tega sicer lahko sporne (ali vsaj ne dovolj domiljene), v celoti pa je ta cilj sicer zaelen in gotovo so prav na tej strani doslej obstajale prevelike rezerve. Opombe: 1 Celotna obrazloitev je objavljena na spletni strani Ministrstva za pravosodje: (27. 5. 2008). 2 Pravzaprav bi lahko bilo govora o tirih fazah, saj je Intitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani e v letu 2003 po naroilu Ministrstva za pravosodje pripravil obseno primerjalnopravno tudijo in mone predloge za spremembe ZPP. 3 Pri primerjalnopravni analizi je sodelovala tudi as. Jerca Kramberger. 4 Sodelovanje s pravosodnim ministrstvom je v tej fazi potekalo korektno, glavno vsebinsko delo pa je s strani ministrstva prevzela tedanja strokovna sodelavka Katarina Kralj. 5 Obirneje o (tedaj e predvidenih) novostih Gali, A.: Za reformo revizije v pravdnem postopku, PP, t. 43/2007, priloga, str. II?VIII; Ude, L.: Reforma revizije in zahteve za varstvo zakonitosti, Podjetje in delo, t. 6-7/2007, str. 1087; Wedam Luki, D.: Nova ureditev revizije in zahteve za varstvo zakonitosti, Zbornik ? Izbrane teme civilnega prava II, Intitut za primerjalno pravo, Ljubljana, 2007, str. 79-88. 6 Na prvi pogled se morda zdi, da je takno podvajanje vlog in presoje neracionalno, vendar je v resnici ravno obratno. Najprej je treba upotevati, da bo (kot nedvomno kaejo izkunje tujih primerljivih pravnih redov) dopuenih revizij malo (predvidevamo lahko, da jih bo priblino pet odstotkov) - do druge faze v veliki veini primerov sploh ne bo prilo, pa tudi pri dopuenih revizijah bo pogosto najbr dopustitev omejena le na nekatera vpraanja. Hkrati pa je ta reitev najbolj sprejemljiva tudi s konceptualnega vidika, saj najbolj poudari, da je cilj "odprtja vrat" na Vrhovno sodie zasledovanje objektivne koristi za pravni red, torej nekaj, kar presega pomen konkretne zadeve. Vpraanje pomembnosti pravnega vpraanja oz. odstopa od sodne prakse oz. neenotnosti sodne prakse (tj. tisto, kar je odloilno v fazi odloanja o dopustitvi revizije) pa nima skoraj nobene zveze z vpraanjem, ali je v konkretni zadevi sodie odloilo pravilno (tj. tisto, kar je odloilno v fazi vsebinskega odloanja o reviziji). 7 Ker je koncept dopuene revizije v tem, da revizija in s tem poseg Vrhovnega sodia zasleduje objektivni pomen zadeve za pravni red v celoti, torej nekaj kar presega konkretno zadevo, je razumljivo, da bo pomembnost zadeve morala biti razvidna e iz sodbe; sodba je namre tisto, kar prinaa precedenno in sporoilno vrednost, ki presega pomen konkretne zadeve. Pa tudi sicer se lahko od odvetnika priakuje, da bo ustrezne argumente znal podati v svoji vlogi, ne pa da instanno sodie morebitne razloge za dovolitev revizije ie v sodnem spisu. 8 Tak vtis izhaja npr. iz lanka Grgurevia, N.: Vpliv predlaganih sprememb ZPP na vlogo odvetnika v pravdnem postopku, Podjetje in delo, t. 6-7/2007, str. 1092. 9 Obirneje o (tedaj e predvidenih) novostih Voglar, M.: Vroanje sodnih pisanj, Zbornik ? Izbrane teme civilnega prava II, Intitut za primerjalno pravo, Ljubljana, 2007, str. 15-28. 10 Sklep VS RS t. II Ips 72/2002 z dne 27. junija 2002. 11 Negativne posledice opustitve upravnopravnih dolnosti naj si torej pripie toenec (praviloma gre pri problemih vroanja za toenca), ki mora vzeti v zakup, da se bo na prijavljenem naslovu lahko opravila veljavna vroitev, za katero pa - e tam ne ivi - najbr ne bo izvedel in lahko bo prilo do zamudne sodbe. Gre torej za monost zelo hudih posledic na civilnopravnem podroju, ki pa so posledica opustitve upravnopravne dolnosti glede prijavljanja in odjavljanja prebivalia oz. naslova za vroanje. Naj na tem mestu zadoa le opozorilo, da bo zadnjo besedo o ustavnoskladnosti te ureditve slej ko prej imelo Ustavno sodie. To bo moralo oceniti, ali je sorazmerno s ciljem uinkovitega sodnega varstva za tonika, da se takoj vzpostavi monost fiktivne vroitve toencu in se mu s tem vzame monost obrambe e zato, ker je opustil svoje upravnopravne obveznosti glede prijave in odjave prebivalia (oz. naslova za vroanje). 12 Opozoriti velja, da ZPP ne doloa, kdaj je prevod sploh potreben. Glede tega vpraanja je treba upotevati druge pravne vire (npr. za vroanje pisanj v civilnih in sodnih zadevah v drugo dravo lanico glej Uredbo ES t. 1393/2007 o vroanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v dravah lanicah (vroanje pisanj) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) t. 1348/2000). 13 Tudi moderne tuje reforme pravdnega postopka posebno pozornost namenjajo pripravljalni fazi (v smislu vsebinske priprave glavne obravnave oz. zbiranja procesnega gradiva - dejanskih navedb in dokazov) s ciljem, da bo trditvena podlaga (dokazni predlogi in po monosti tudi e vzajemna seznanjenost z dokazi) zbrana e pred fazo glavne obravnave. Ob tem je oiten trend, da se pri tem po eni strani poveuje odgovornost strank in da se od njih pod gronjo sankcij zahteva, da pripomorejo k pospeitvi in koncentraciji postopka, po drugi strani pa se prav zaradi monosti teh sankcij poveuje tudi mo in vloga sodia v fazi vsebinske priprave glavne obravnave. 14 O tem izrpno Gali, A.: Raziritev sankcij prekluzije za prepozne navedbe, pripravljalne vloge ter za sklicevanje na procesne kritve, Podjetje in delo, t. 6-7/2007, str. 1034. 15 Dolenc, M.: Materialno procesno vodstvo v lui odlob Ustavnega sodia RS, Pravosodni bilten, t. 1/2007, str. 70. 16 O tem obirneje (vendar delno z upotevanjem predlogov, ki jih v konno besedilo zakona ministrstvo ni
9

sprejelo) Zobec, J.: Predlagane novosti glede zamudne sodbe in posledic izostanka ter glede vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank, Podjetje in delo, t. 6-7/2007, str. 1045. 17 Zobec, J.: Zamudna sodba zoper tonika - nujnost ali tujek v slovenskem civilnem postopku, PP, t. 31/2007, str. 6. Predlagatelj je pripombe avtorja upoteval vsaj toliko, da je glede tonika sankcijo zavrnilne sodbe spremenil v sankcijo sodbe na podlagi odpovedi (s tem so reene dileme glede pritobenih razlogov in glede preizkusa nasprotovanja prisilnim predpisom in morali). 18 Fikcija umika tobe sicer ni tako huda sankcija kot fikcija odpovedi zahtevku, saj nima uinka ne bis in idem. Tonik, ki je tobo umaknil, jo lahko ponovno vloi. Vendar pa je treba realno oceniti, da v stanju dolgotrajnih sodnih postopkov zelo pogosto kakne bistvene razlike med umikom tobe in odpovedjo zahtevku ni; za novo tobo bo namre pri umiku zaradi zastaranja ali poteka prekluzivnih rokov e prepozno. 19 O novi (tedaj e predlagani) ureditvi Betetto, N.: Predvidene novosti v ZPP glede dokaznega postopka, Podjetje in delo, t. 6-7/2007, str. 1066; Grgurevi, N.: Vpliv predlaganih sprememb ZPP na vlogo odvetnika v pravdnem postopku, Podjetje in delo, t. 6-7/2007, str. 1087. 20 Ni razloga, da bi ta novost morala biti za odvetnike sporna (e "da bodo oni sedaj nosili riziko, e se stranke ne bo dalo najti"). Seveda se priakuje, da obstoji monost komunikacije med stranko in odvetnikom. e pa bodo razlogi za "neizsledljivost" stranke na strani same stranke, pa odvetniku kakne kritve priakovane skrbnosti iz mandatne pogodbe tako in tako ne bo mogoe oitati. Ob primerjavah z drugimi pravnimi redi, kjer se od odvetnikov pogosto priakuje, da bodo poskrbeli za vroitev tudi npr. priam, ni mogoe razumeti, da bi lahko bila sporna e skromna doloba, ki izhaja iz predpostavke, da med odvetnikom in stranko, ki ga je pooblastila, obstoji monost komunikacije. 21 ZPP sicer na nekaterih mestih e vedno govori o senatu (ter o sodnikih porotnikih), saj je treba upotevati, da se ta zakon subsidiarno uporablja tudi v nekaterih drugih postopkih (npr. v delovnih sporih), ki institut sodnikov porotnikov e ohranjajo. 22 Sam sem sicer preprian, da je tako bilo treba razlagati e obstojei ZPP, vendar pa je Ustavno sodie zavzelo nasprotno stalie (tj. da vloge, ki jo vloi stranka sama, brez odvetnika, ni mogoe takoj zavrei, ampak je (najbr) treba stranki revizijo vrniti in ji omogoiti, da si najde odvetnika, ali pa stranko e prej v pravnem pouku opozoriti na omejitve glede zastopanja z izrednimi pravnimi sredstvi). Novela ZPP torej v tem delu poskua presei omenjeno stalie Ustavnega sodia. Ker je bil eden od razlogov, da je Ustavno sodie svojo odloitev oprlo tudi na argument, da ZPP izrecno doloa le, da se zavre revizija, ki jo vloi nekvalificirani pooblaenec, nikjer pa izrecno ne doloa, da se zavre revizija, ki jo vloi sama nekvalificirana stranka, pa novela logiko Ustavnega sodia v bistvu upoteva. Zdaj je namre ta sankcija izrecno doloena v 86. lenu in tudi v 367. lenu, zato je lahko vsakomur nedvoumno jasno, kakne zahteve se priakujejo za vlaganje izrednih pravnih sredstev. 23 Zakon s tem strankam v bistvu nalaga breme, da naj v primeru bolezni, ki je sicer teka, vendar ne nepredvidljiva (tj. pri kateri je e dovolj zgodaj mogoe oceniti, da stranka sama na narok ne bo mogla priti), sicer poskrbijo za udelebo na naroku prek pooblaenca (e pa gre za tak primer pri pooblaencu, pa naj poskrbi za substitucijo). Glede na stroge sankcije za izostanek z naroka (gl. spodaj) bo novost za prakso pomembna. 24 Oceniti pa je mogoe, da je uveljavitev vzornega postopka le prvi korak k verjetno slej ko prej nujni iri in sistemski ureditvi sodnega varstva v mnoinih sporih, podobno kot je tudi v Nemiji in Avstriji (na nekaterih podrojih) e prilo do priblievanja razredni tobi (class action), kot jo poznajo npr. v ZDA. 25 Primer: OZ v 180. lenu taksativno doloa, da imajo le tono doloene kategorije sorodnikov pravico do odkodnine za nepremoenjsko kodo zaradi trajne invalidnosti blinjega. Tonik vloi tobo za plailo odkodnine, v njen napie okoliine glede trajne invalidnosti doloene osebe in glede svojega trpljenja zaradi tega. Toba ni sklepna, ker manjka pravnorelevantno dejstvo glede sorodstva s prizadetim. e bi v tem primeru tonik o svojem sorodstvenem razmerju s prizadetim sploh ni ne napisal, gre za nesklepnost, za katero ni mogoe rei, da je ni mogoe odpraviti, e pa bi tonik sam v tobi napisal, da gre npr. za njegovega neaka, je oitno, da tonik v tej zadevi tobe sploh ne more spremeniti ali dopolniti tako, da bi iz dejstev, ki so v njej zatrjevana, izhajala utemeljenost zahtevka po materialnem pravu. 26 ZArbit, Ur. l. RS, t. 45/08, veljati zane 9. avgusta 2008. 27 O tem obirneje (vendar delno z upotevanjem predlogov, ki jih v konno besedilo zakona pravosodno ministrstvo ni sprejelo) Zobec, J.: Reforma pritobenega postopka, Zbornik ? Izbrane teme civilnega prava II, Intitut za primerjalno pravo, Ljubljana, 2007, str. 45-78. 28 Npr. odloba Ustavnega sodia RS, t. Up 133/04 z dne 1. decembra 2005, ter sklep VS RS Ips 127/2005 z dne 19. oktobra 2006.

10

ODLOBE USTAVNEGA SODIA PO NOVELI ZPP-D (143. len, 282/2. len in 108/2. len ZPP)
I. VROANJE NA URADNO PRIJAVLJENEM NASLOVU, 143. len ZPP tevilka: U-I-279/08-14 Datum: 9. 7. 2009 ODLOBA Ustavno sodie je v postopku za oceno ustavnosti, zaetem z zahtevo Okrajnega sodia v Celju, na seji 9. julija 2009 odloilo: 1. etrti, peti in esti odstavek 143. lena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, t. 26/99, 96/02, 12/03 ur. p. b., 2/04, 36/04 ur. p. b., 52/07, 73/07 ur. p. b. in 45/08) se razveljavijo. 2. Do drugane zakonske ureditve se vroanje v primerih, na katere se nanaa ta odloba, opravlja na nain, kot izhaja iz 22. toke obrazloitve te odlobe. Obrazloitev A. 1. Predlagatelj predlaga oceno ustavnosti etrtega in petega odstavka 143. lena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki pod doloenimi pogoji dopuata vroitev na naslovu, kjer je naslovnik uradno prijavljen, eprav tam dejansko ne ivi. Izpodbijana ureditev je po mnenju predlagatelja v neskladju s pravicami iz 22. in 23. lena Ustave. Po staliu predlagatelja stranka pravice do izjave v postopku ne more uresniiti, e ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Tega izpodbijana zakonska ureditev z vroitvijo na naslov, na katerem ima stranka sicer prijavljeno stalno bivalie, vendar na njem dejansko ne biva, po mnenju predlagatelja ne omogoa. Puanje obvestila o vroitvi na taknem naslovu namre pomeni, da se stranka zaradi svoje odsotnosti na taknem naslovu zelo verjetno s taknim obvestilom ne bo seznanila, zaradi esar sodnega pisanja ne bo prevzela in bodo zanjo nastopile hude posledice, ki jih za primer njene neaktivnosti doloa zakon. Predlagatelj opozarja, da bo stranki tako odvzeta monost dostopa do sodia, saj s postopkom, ki tee zoper njo, ne bo seznanjena in ji bo s tem krena pravica do izjave v postopku. Po staliu predlagatelja je izpodbijana zakonska ureditev tudi povsem neopredeljena, saj ne ureja naina, po katerem naj se na naslovu za vroanje pusti obvestilo o vroitvi. 2. Predlagatelj pojasnjuje, da je bila izpodbijana zakonska ureditev sprejeta z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZPP (Uradni list RS, t. 45/08 v nadaljevanju ZPP-D), ki je zael veljati 1. 10. 2008. Zakonodajalec naj bi z njo zasledoval cilj pospeitve postopka oziroma zagotovitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlaanja. Po mnenju predlagatelja pa to ne upraviuje neupotevanja temeljnega naela spotovanja posameznikove pravice do sodnega varstva in enakega varstva pravic, ki je z izpodbijano ureditvijo iznieno. Dejstvo, da se toencu odvzame monost obrambe e samo zato, ker je opustil svoje upravnopravne obveznosti glede prijave in odjave prebivalia, s ciljem uinkovitega sodnega varstva po mnenju predlagatelja kae na nesorazmernost posega. Pri tem predlagatelj opozarja, da ni nujno, da taken ukrep dejansko zagotavlja uinkovito pravico tonika do sodnega varstva, saj se postopek lahko obutno podalja zaradi morebitnega izpodbijanja odlob, izdanih zaradi zamude (z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi). Predlagatelj zato meni, da ni podan razlog, ki bi utemeljeval dopustnost posega v pravici iz 22. in 23. lena Ustave. Predlagatelj meni, da je iz vsebinsko enakih razlogov kot etrti odstavek 143. lena ZPP v neskladju z Ustavo tudi peti odstavek istega lena. 3. Dravni zbor (v nadaljevanju DZ) v odgovoru na zahtevo pojasnjuje, da je bil namen spremenjene ureditve vroanja zagotoviti uinkovito vroanje v pravdnem postopku. Neuinkovitost vroanja naj bi bila najvekrat posledica izogibanja vroitvi (zlorabe pravice) ali posledica opustitve dolne skrbnosti. Zakonodajaleve aktivnosti naj bi bile zato namenjene temu, da prej opisano ravnanje ustrezno sankcionira. DZ pojasnjuje, da je ne glede na predhodne spremembe ureditve vroanja dele neuspeno vroenih sodnih pisanj fizinim osebam velik (celo do 30 odstotkov). Glavni razlog za neuspeno vroitev v teh zadevah naj bi bil v tem, da stranki ni bilo mogoe vroiti pisanja, ker je spremenila (dejansko) bivalie. S sprejemom ZPP-D je zakonodajalec poskual najti reitev za opisane teave pri neuspenem vroanju. Po staliu DZ je v primeru fikcije vroitve, ki je doloena v 143. lenu ZPP, pomembno, da je od stranke mogoe in primerno priakovati doloeno skrbnost. Nemonost vroitve na naslovu, ki ga ima stranka prijavljenega kot svoje (stalno) bivalie, pomeni njeno neskrbno ravnanje, saj je utemeljeno priakovati, da stranka na naslovu stalnega bivalia biva ali vsaj poskrbi za to, da bo seznanjena s poto, ki prihaja na ta naslov. DZ pri tem opozarja na dolnost strank v pravdnem postopku, da s svojim skrbnim in odgovornim ravnanjem pripomorejo k pospeitvi in ekonominosti postopka. ZPP-D se je pri vroanju na prijavljeni
11

naslov navezal na ureditev v Zakonu o prijavi prebivalia (Uradni list RS, t. 9/01 in nasl. v nadaljevanju ZPPreb), ki stranki omogoa, da sama doloi naslov, na katerega eli, da se ji vroajo pisanja. Uvedba naslova za vroanje v ZPPreb in doloitev fikcije vroitve v ZPP sta po staliu DZ neposredno povezani. Novela ZPPreb, ki je doloila naslov za vroanje, je bila sprejeta prav zaradi vedno vejih teav z vroanjem pisanj v sodnih in upravnih postopkih. DZ e dodaja, da vroanje na naslov za vroanje in fikcijo vroitve v primeru, e se je stranka odselila ali je neznana, doloa tudi Zakon o splonem upravnem postopku (Uradni list RS, t. 80/99 in nasl. ZUP). Po staliu DZ je neutemeljen tudi oitek, da izpodbijani dolobi ne opredeljujeta naina, na katerega se opravi vroitev na naslovu za vroanje, saj je ti dolobi treba razumeti v povezavi z drugimi dolobami ZPP, ki se nanaajo na vroanje (kar pomeni, da se obvestilo pusti v hinem predalniku oziroma na vratih stanovanja). Zakonodajalec je uredil fikcijo vroitve na prijavljenem naslovu na podoben nain za vse subjekte (pravne in fizine osebe). DZ e pojasnjuje, da je fikcija vroitve na prijavljenem naslovu mogoa le ob izpolnjenih predpostavkah: najprej je potrebna redna vroitev, fikcija vroitve je mogoa ele v drugem poskusu, ko sodie preveri strankin prijavljeni naslov. Dodatni varovalni mehanizem naj bi bil v tem, da vroitev na naslovu za vroanje kljub vsemu ni veljavna, e je nasprotna stranka vedela za dejanski naslov, kar pomeni, da fikcija ne more biti v korist nepotene stranke. 4. Po staliu DZ je zakonodajalec skual uravnoteiti poloaj strank, ker je pravne posledice tega, da toenec ni registriral svojega dejanskega prebivalia, doslej nosil tonik, saj se je postopek zaradi tega neupravieno podaljal ali pa se sploh ni mogel izvesti. Pravica iz 22. lena je omejena zaradi pravice druge stranke in zaradi javnega interesa. Ker se omejitev navezuje na obveznost prijave ustreznega prebivalia, se s tem zagotavlja tudi javni interes po popolni in toni uradni evidenci, na katero se je mogoe zanesti (naelo zaupanja v pravo in naelo pravne varnosti 2. len Ustave). Po staliu DZ izpodbijana ureditev prestane vse tri vidike testa sorazmernosti: izpodbijani poseg je nujen, saj dosedanji nain vroanja ni bil uinkovit; prav tako je primeren za dosego zasledovanega cilja, prestane pa tudi test sorazmernosti v ojem smislu. 5. Tudi Vlada v svojem mnenju zavraa oitke predlagatelja o neskladnosti izpodbijane ureditve z Ustavo. Poudarja, da je namen spremenjenega 143. lena ZPP v tem, da se zagotovi uinkovito vroanje tudi v primerih, ko gre za vroitev akta, s katerim se postopek zane, torej uinkovito pravno varstvo tonika oziroma upnika; morebitne negativne posledice pa lahko doletijo le tistega, ki se je preselil oziroma odselil s svojega prebivalia, pa je opustil dolno ravnanje odjave oziroma prijave svojega novega prebivalia v skladu z ZPPreb. Vlada e pojasnjuje, da fikcija vroitve ne nastopi takoj, temve ele po drugem poizkusu (neuspele) vroitve na istem naslovu (tj. naslovu za vroanje). Po mnenju Vlade izpodbijani zakonski dolobi ne posegata v ustavno zagotovljena jamstva iz 22. in 23. lena Ustave. Vlada pritrjuje predlagatelju, da je lahko v zvezi s etrtim in petim odstavkom 143. lena ZPP poloaj toenca slabi od poloaja tonika, in sicer v primeru, e toenec ne izpolni svoje upravnopravne dolnosti glede odjave oziroma prijave prebivalia. Pri tem pa Vlada opozarja na esti odstavek 143. lena ZPP, ki doloa, da takna vroitev ni veljavna, e je nasprotna stranka v postopku vedela za dejanski naslov naslovnika ali e je vedela za razlog naslovnikove odsotnosti, pa tega ni sporoila sodiu. Namen izpodbijane zakonske ureditve je dosei uinkovito varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlaanja tudi prek instituta vroanja, saj je po podatkih sodi e vedno velik dele neuspeno vroenih sodnih pisanj, ki vplivajo na hitrost postopka, ter tonikom in upnikom oteujejo ali celo prepreujejo uinkovito sodno varstvo. Vlada meni, da veljavna ureditev vsem strankam v postopku ob upotevanju in izpolnjevanju zakonsko doloenih obveznosti daje zadostna jamstva, da so seznanjene s postopkom in z vsebino sodnih pisanj. 6. Odgovor DZ in mnenje Vlade sta bila poslana predlagatelju, ki nanju ni odgovoril. B. 7. ZPP v 143. lenu ureja poloaje, ko je tisti, ki naj se mu vroi pisanje, iz razlinih razlogov odsoten in niso izpolnjeni pogoji za vroanje po 140., 141. in 142. lenu tega zakona. e se ugotovi, da tisti, ki naj se mu vroi pisanje, dejansko ne prebiva na naslovu, na katerem naj bi se opravila vroitev, oziroma je naslovnik neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za ve kot tri mesece, se pisanje vrne sodiu z navedbo, da naslovnik dejansko ne ivi na naslovu, na katerem je bil opravljen poskus vroitve, oziroma da je neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za ve kot tri mesece (drugi odstavek 143. lena ZPP). V skladu s tretjim odstavkom 143. lena ZPP sodie pridobi podatke o tem, ali je naslov, na katerem je bil opravljen poskus vroitve, enak naslovu za vroanje, ki je prijavljen v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivalia (tj. naslov za vroanje). Nato sledita izpodbijani etrti in peti odstavek 143. lena ZPP, ki se glasita: e je naslov za vroanje enak, se vroitev opravi tako, da se na naslovu za vroanje pusti obvestilo o vroitvi, ki vkljuuje pouk o posledicah vroitve, in o tem, da je pisanje mono dvigniti na sodiu. Vroitev se teje za opravljeno 15. dan po tem, ko je bilo obvestilo pueno na naslovu za vroanje. e je naslov za vroanje drugaen, se ponovna vroitev pisanja opravi na naslovu za vroanje v skladu s 140., 141. in 142. lenom tega zakona, pri emer pisanje vsebuje pouk o posledicah vroitve na ta naslov. e vroitev ni mona iz razlogov iz drugega odstavka tega lena, se na tem naslovu pusti obvestilo o vroitvi iz prejnjega
12

odstavka, pisanje pa se vrne sodiu. V tem primeru se vroitev teje za opravljeno 15. dan po tem, ko je bilo obvestilo pueno na naslovu za vroanje. 8. Izpodbijani zakonski dolobi torej omogoata vroanje na uradno prijavljenem naslovu (tj. naslovu za vroanje) in vzpostavljata fikcijo vroitve na tem naslovu, eprav naslovnik tam dejansko ne biva oziroma je neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za ve kot tri mesece. Predlagatelj zatrjuje neskladje teh dolob s pravico iz 22. lena Ustave, saj ureditev z vroitvijo na naslov, na katerem ima stranka sicer prijavljeno stalno bivalie, vendar na njem dejansko ne biva, stranki onemogoa uresniitev pravice do izjave v postopku. 9. Eden od pomembnejih elementov pravice do enakega varstva pravic (22. len Ustave) je pravica do izjave v postopku. Bistven predpogoj za uresnievanje pravice do izjave v postopku pa je pravica do informacije; stranka namre pravice do izjave v postopku ne more uresniiti, e ni zagotovljeno, da bo predhodno zvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti.(1) Najpomembneji procesni institut, ki slui uresnievanju pravice do informacije kot predpogoja pravice do izjave v postopku, je vroanje.(2) Namen vroanja je na eni strani omogoiti naslovljencu, da se seznani z opravljenim procesnim dejanjem sodia ali stranke, in na drugi strani, da dobi sodie o prejemu poiljke zanesljiv dokaz.(3) 10. Vroanje sodnih pisanj (vabil, sodnih odlob in vlog nasprotne stranke) je zelo pomembno procesno opravilo, ki zagotavlja uresnievanje naela kontradiktornosti oziroma naela obojestranskega zaslianja, saj se stranka z vroitvijo sodnih pisanj seznanja s potekom postopka, s procesnimi dejanji sodia in nasprotne stranke.(4) Vroanje ni samostojno procesno dejanje, temve realno opravilo, ki omogoa opravo nekega drugega procesnega dejanja oziroma je predpogoj za perfektnost drugega procesnega dejanja ali za nastop doloene pravne posledice. (5) Z vroitvijo tobe toeni stranki se zane pravda oziroma nastopi litispendenca; pravilna vroitev tobe je (ob izpolnjenih drugih predpostavkah) pogoj za izdajo zamudne sodbe; pravilna vroitev vabila je pogoj za uspeno izvedbo glavne obravnave ali drugega naroka, za uporabo pravil o eventualni maksimi oziroma prekluziji dokazov, za zaslianje zgolj ene stranke (e se druga kljub pravilnemu vabljenju ne odzove); pravilna vroitev sodbe ali druge konne sodne odlobe je naposled pogoj za pravnomonost in izvrljivost sodne odlobe.(6) Pravilna vroitev (prvega ali kateregakoli drugega) sodnega pisanja vzpostavi stik sodia s stranko, kar v nadaljevanju postopka omogoa uspeno vodenje postopka, etudi se ta stik sodia s stranko kasneje izgubi.(7) 11. Namen vroanja je omogoiti in zagotoviti, da bo udeleenec postopka seznanjen s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodia in da bo temu primerno lahko pripravil svojo obrambo. Ta namen lahko vroitev dosee le, e je dejansko zagotovljeno, da bo sodno pisanje prispelo do naslovnika. Za vse izjeme od zahteve po vroitvi pisanj neposredno naslovniku mora obstajati legitimen razlog. Razlogi varstva pravice (nasprotne stranke) do sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlaanja lahko upraviijo razne oblike nadomestne vroitve in fikcije vroitve. Vendar so vse izjeme od zahteve po vroitvi pisanj neposredno naslovniku mogoe le ob predpostavki, da gre za vroanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivalia (stanovanja), kar ni nujno isto kot formalno prijavljeno prebivalie.(8) Nadomestna vroitev po 140. lenu ZPP ni mogoa, e naslovnik na naslovu, kjer se poskua opraviti vroitev, dejansko ne stanuje.(9) Tudi prvi odstavek 141. lena ZPP in etrti odstavek 142. lena ZPP veeta fikcijo vroitve na naslov dejanskega prebivalia (stanovanja). Pri vroanju po 141. lenu ZPP se sodno pisanje pusti v predalniku na naslovu stanovanja, prav tako se pri vroanju po 142. lenu ZPP obvestilo pusti v predalniku oziroma na vratih stanovanja, pisanje se izroi na poto v kraju tega stanovanja; e ga naslovnik ne dvigne, je po preteku 15 dni pueno v predalniku stanovanja. Upravien razlog za navedene naine vroanja je v tem, da temeljijo na realnem priakovanju, da se bo naslovnik s sodnim pisanjem pravoasno seznanil in da mu bo s tem dejansko omogoeno, da uresnii pravico do izjave v postopku.(10) 12. Izpodbijani etrti in peti odstavek 143. lena ZPP omogoata vroanje na uradno prijavljenem naslovu (tj. naslovu za vroanje)(11) in vzpostavljata fikcijo vroitve na tem naslovu, eprav naslovnik tam dejansko ne biva. Vroitev po 143. lenu ZPP je subsidiarne narave, kar pomeni, da sodie najprej poskusi opraviti vroitev po 140., 141. in 142. lenu ZPP. e se pri taknem vroanju ugotovi, da naslovnik dejansko ne prebiva na tem naslovu, oziroma da je naslovnik neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za ve kot tri mesece, se pisanje vrne sodiu z navedbo, da naslovnik dejansko ne ivi na danem naslovu.(12) V tem primeru sodie v Centralnem registru prebivalstva preveri, ali je naslov, na katerem je bil opravljen neuspeen poskus vroitve, enak naslovu za vroanje. e je naslov za vroanje enak, se vroitev opravi tako, da se na naslovu za vroanje pusti obvestilo o vroitvi (na tem naslovu je bil namre poskus vroitve e opravljen). Vroitev se teje za opravljeno 15. dan po tem, ko je bilo obvestilo pueno na naslovu za vroanje, pisanje pa bo lahko naslovnik dvignil na sodiu. e pa je naslov za vroanje drugaen (kar pomeni, da na tem naslovu e ni bil opravljen poskus vroitve), se ponovna vroitev pisanja opravi na naslovu za vroanje v skladu s 140., 141. in 142. lenom ZPP, pri emer pisanje vsebuje pravni pouk o posledicah vroitve na ta naslov; e takna vroitev ni uspena, se na tem naslovu pusti obvestilo o vroitvi, pisanje pa se vrne sodiu. Tudi v tem primeru se vroitev teje za opravljeno 15. dan po tem, ko je bilo obvestilo pueno na naslovu za vroanje. 13. Po oceni Ustavnega sodia fikcija vroitve, ki jo vzpostavljata izpodbijani zakonski dolobi, pomeni poseg v pravico do izjave kot sestavni del pravice do enakega varstva pravic iz 22. lena Ustave. Na njuni podlagi se namre vroitev teje za opravljeno na naslovu za vroanje, etudi naslovnik na tem naslovu dejansko ne biva
13

oziroma je naslovnik neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za ve kot tri mesece. Ustavno sodie je v okviru presoje, ali je taken poseg ustavno dopusten, najprej ocenilo, ali poseg temelji na ustavno dopustnem, tj. stvarno upravienem cilju (tretji odstavek 15. lena Ustave). Tako iz zakonodajnega gradiva(13) kot tudi iz odgovora DZ in mnenja Vlade je jasno razviden cilj, ki ga je zakonodajalec zasledoval s sprejemom izpodbijane ureditve, tj. poveati uinkovitost vroanja ter s tem zagotoviti uinkovito sodno varstvo tonika oziroma upnika in sojenje brez nepotrebnega odlaanja. Ker je uinkovito vroanje pogoj za uinkovit in hiter postopek, slednji pa je sestavni del ustavne zahteve po uinkovitem sodnem varstvu (23. len Ustave), gre po oceni Ustavnega sodia za ustavno dopusten cilj, zaradi katerega je zakonodajalec smel omejiti pravico toenca do izjave v postopku, varovano v 22. lenu Ustave. 14. Ob ugotovitvi, da poseg zasleduje ustavno dopusten cilj in da s tega vidika torej ni nedopusten, je treba vselej oceniti e, ali je ta v skladu z naeli pravne drave (2. len Ustave), in sicer s tistim izmed teh nael, ki prepoveduje prekomerne posege (splono naelo sorazmernosti). Oceno, ali ne gre morda za prekomeren poseg, opravi Ustavno sodie na podlagi t. i. strogega testa sorazmernosti. Ta test obsega presojo treh vidikov: (1) ali je poseg sploh nujen (potreben) za dosego zasledovanega cilja; (2) ali je ocenjevani poseg primeren za dosego zasledovanega cilja v tem smislu, da je ta cilj s posegom dejansko mogoe dosei; (3) ali je tea posledic ocenjevanega posega v prizadeto lovekovo pravico proporcionalna koristim, ki bodo zaradi posega nastale (naelo sorazmernosti v ojem pomenu oziroma naelo proporcionalnosti). Le e poseg prestane vse tri vidike testa, je ustavno dopusten (glej odlobo t. U-I-18/02 z dne 24. 10. 2003, Uradni list RS, t. 108/03 in OdlUS XII, 86; 25. toka obrazloitve). 15. V okviru preizkusa nujnosti posega Ustavno sodie presoja, ali je poseg sploh nujen (potreben) v tem smislu, da cilja ni mogoe dosei brez posega nasploh (kateregakoli) oziroma, da cilja ni mogoe dosei brez ocenjevanega (konkretnega) posega s kaknim drugim, ki bi bil po svoji naravi blaji. Te zahteve so glede izpodbijane ureditve vroanja izpolnjene. Kot izhaja iz zakonodajnega gradiva, so e predhodne spremembe zakonske ureditve zagotovile vejo uinkovitost vroanja v pravdnem postopku, vendar niso omogoile uinkovitosti pri vroanju pisanj fizinim osebam, s katerim se postopek zane (toba, predlog za izvrbo), pri emer je bil glavni razlog opustitev dolne skrbnosti posameznikov pri prijavi oziroma odjavi prebivalia. V primeru, ko je uinkovitost postopka odvisna od skrbnosti strank v postopku, te uinkovitosti brez navedenega posega v sfero posameznika, ki naj ga spodbudi, da bo ravnal v skladu z upravnopravno obveznostjo, ki mu jo nalaga ZPPreb, ni mogoe zagotoviti. Izpodbijane dolobe spodbujajo posameznika, da izpolni svojo obveznost glede prijave oziroma odjave prebivalia. e posameznik ne ravna v skladu s to obveznostjo, se izpostavi nevarnosti, da ga doletijo neugodne pravne posledice (tudi na civilnopravnem podroju). Po oceni Ustavnega sodia je navedeni poseg nujen in primeren za dosego zasledovanega cilja. 16. Glede na navedeno je bilo treba presoditi e, ali je tea posledic ocenjevanega posega v prizadeto lovekovo pravico sorazmerna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi posega nastale. Ker gre v obravnavanem primeru za presojo dolob pravdnega postopka, v katerem si stojita nasproti dva posameznika, in ne za presojo posega drave v pravice posameznika, ima sorazmernost v ojem pomenu drugano vsebino. Gre za primerjavo dveh ustavno zavarovanih poloajev. Stranki v pravdnem postopku morata biti v izhodiu v enakovrednem poloaju, kar mora upotevati tudi zakonodajalec pri urejanju teh poloajev. e se ugotovi, da uresniitev tonikove pravice do uinkovitega sodnega varstva, ki se eli dosei s posegom, pretehta nad pomembnostjo s posegom prizadete pravice toenca, poseg prestane ta vidik testa sorazmernosti. 17. Z izpodbijano zakonsko ureditvijo je zakonodajalec elel zagotoviti uinkovito sodno varstvo tonika oziroma upnika, na drugi strani pa je dopustil monost, da je nasprotna stranka (toenec oziroma dolnik) dejansko prikrajana za pravico do sodelovanja v postopku. Ker izpodbijani dolobi vzpostavljata fikcijo vroitve na formalno prijavljenem prebivaliu (naslovu za vroanje), eprav naslovnik tam dejansko ne biva (oziroma je neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za ve kot tri mesece), ni realno priakovanje, da se bo naslovnik s pisanjem pravoasno seznanil in da bo dejansko lahko izkoristil pravico do izjave v postopku.(14) Po presoji Ustavnega sodia je bistvena tudi okoliina, da gre za poloaj, ko se pravda e ni zaela, ko torej naslovnik e ni seznanjen s postopkom.(15) To pomeni, da je posameznik e pred zaetkom postopka postavljen v neugodneji poloaj kot nasprotna stranka (tonik). esti odstavek 143. lena ZPP sicer doloa, da vroitev na nain iz izpodbijanih dveh odstavkov ni veljavna, e je nasprotna stranka vedela za dejanski naslov naslovnika ali naslov, na katerega bi bilo treba po dogovoru med njo in naslovnikom opraviti vroitev, ali e je vedela za razlog naslovnikove odsotnosti, pa tega ni sporoila sodiu. Vendar ta doloba po oceni Ustavnega sodia ne prispeva bistveno k uravnoteenju poloaja strank, saj je malo verjetno, da bi tonik zamolal naslov dejanskega prebivalia toenca, e z njim razpolaga. 18. Pri vroanju na podlagi izpodbijanih dolob torej obstaja velika verjetnost, da se naslovnik s pisanjem ne bo pravoasno seznanil in ne bo mogel uresniiti pravice do izjave v postopku. To pa pomeni, da bodo zanj nastopile civilnopravne sankcije, ki jih ZPP predvideva v primeru zamude procesnih dejanj (npr. zamudna sodba ob izpolnjenih drugih predpostavkah; zamuda prvega naroka za obravnavo in s tem povezana prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov itd.). Institut vrnitve v prejnje stanje sicer omogoa, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakrnem je bila pred zamudo. Predpostavka za vrnitev v prejnje stanje
14

je med drugim tudi ta, da je stranka zamudila rok iz upravienega vzroka.(16) Tak razlog bo stranka, ki je zamudila procesno dejanje zaradi opustitve dolne skrbnosti glede prijave oziroma odjave prebivalia, teko izkazala. Tudi dejstvo, da je zakonodajalec podaljal rok za vloitev predloga za vrnitev v prejnje stanje,(17) ne zagotavlja nujno, da bo v vseh primerih strankam omogoeno, da z vloitvijo predloga za vrnitev v prejnje stanje odpravijo posledice zamude. Glede na zakonsko opredelitev razlogov za obnovo postopka je tudi vpraanje, ali stranki ostane e monost vloitve predloga za obnovo postopka.(18) Tudi e bi bil odgovor pritrdilen, je treba upotevati, da morebitna vloitev navedenih pravnih sredstev lahko bistveno podalja postopek, kar pomeni, da je uinek, ki ga je zakonodajalec elel dosei z izpodbijano ureditvijo, iznien. 19. Vsi navedeni razlogi po oceni Ustavnega sodia kaejo na to, da uresniitev tonikove pravice do uinkovitega sodnega varstva, ki jo je zakonodajalec elel dosei z ocenjevanim posegom, ne pretehta nad pomembnostjo s posegom prizadete pravice toenca do izjave v postopku. Zato po presoji Ustavnega sodia izpodbijana zakonska ureditev pomeni prekomeren poseg v toenevo pravico iz 22. lena Ustave. 20. Ustavno sodie je etrti in peti odstavek 143. lena ZPP razveljavilo (1. toka izreka). Glede na razveljavitev izpodbijanih dolob, ki sta omogoali fikcijo vroitve na naslovu za vroanje, ostane brez pomena tudi esti odstavek 143. lena ZPP, ki doloa, da takna vroitev ni veljavna, e je nasprotna stranka vedela za dejanski naslov naslovnika ali naslov, na katerega bi po dogovoru med njo in naslovnikom bilo treba opraviti vroitev, ali e je vedela za razlog naslovnikove odsotnosti, pa tega ni sporoila sodiu. Zato je Ustavno sodie razveljavilo tudi to dolobo. 21. Ker je Ustavno sodie neskladje izpodbijane ureditve z Ustavo ugotovilo e iz zgoraj navedenih razlogov, ni ocenjevalo drugih oitkov predlagatelja. 22. Na podlagi drugega odstavka 40. lena ZUstS lahko Ustavno sodie doloi nain izvritve svoje odlobe. Da bi bila v asu do sprejema drugane zakonske ureditve v primerih, na katere se nanaa ta odloba, zagotovljena pravica do izjave, je Ustavno sodie doloilo nain vroanja, ki je za tovrstne primere veljal pred uveljavitvijo ZPPD. To pomeni postopanje sodi, kakrno se je v praksi uveljavilo glede na stalie Vrhovnega sodia v sklepu t. II Ips 72/2002 z dne 27. 6. 2002. Sodie bo moralo v tovrstnih primerih zahtevati sproitev postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivalia (8. len ZPPreb). e bo v tem postopku ugotovljeno dejansko prebivalie toene stranke, ji bo sodie lahko sodno pisanje vroilo na ta naslov. e toene stranke ne bo mogoe najti in bo zato izbrisana iz registra prebivalstva, ji bo sodie na predlog toee stranke lahko postavilo zaasnega zastopnika.(19) Tako doloen nain izvritve ne pomeni, da gre za edino ustavnoskladno ureditev, in zakonodajalca ne omejuje pri tem, da vroanje za primere, na katere se nanaa ta odloba, uredi na drugaen ustavnoskladen nain. C. 23. Ustavno sodie je sprejelo to odlobo na podlagi 43. lena in drugega odstavka 40. lena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. lena Poslovnika Ustavnega sodia (Uradni list RS, t. 86/07) v sestavi: predsednik Joe Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozeti, Jasna Pogaar, dr. Ciril Ribii in Jan Zobec. Odlobo je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Krisper Kramberger. Joe Tratnik l.r. Predsednik (1) A. Gali, Ustavno civilno procesno pravo, GV Zaloba, Ljubljana 2004, str. 274. (2) Prav tam. (3) Rosenberg, Schwab, Gottwald, Zivilprozessrecht, 16. izdaja, Verlag C. H. Beck, Mnchen 2004, str. 459. Tako tudi V. Rijavec v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Zaloba, Ljubljana 2005, str. 535. (4) L. Ude, Civilno procesno pravo, Uradni list RS, Ljubljana 2002, str. 193. (5) J. Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ, Univerzitetna zaloba, Ljubljana 1961, str. 229. (6) M. Voglar v: Izbrane teme civilnega prava II, Intitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2007, str. 15. (7) Prav tam. (8) Stanovanje in stalno prebivalie sta lahko dva razlina kraja; stalno prebivalie je vezano na registracijo, stanovanje pa je dejanski kraj, kjer posameznik v danem trenutku ivi. Tudi v nemki ureditvi (v skladu s Zivilprozessordnung ZPO in sodno prakso) je uveljavljeno stalie, da se vroanje vee na pojem stanovanja (tj. kraj dejanskega bivanja). Prim. A. Gali: cit. delo, str. 558 in 564, in Thomas/Putzo, Zivilprozessordnung Kommentar, 29. izdaja, Verlag C. H. Beck, Mnchen 2008, str. 327. (9) A. Gali, cit. delo, str. 559. (10) Prim. A. Gali, str. 562 in 564.

15

(11) Naslov za vroanje je opredeljen v ZPPreb. V njem je doloena obveznost posameznika, da ob prijavi oziroma odjavi stalnega oziroma zaasnega prebivalia oziroma ob prijavi spremembe naslova stanovanja doloi tudi naslov za vroanje (17.a len ZPPreb). (12) Ureditev pred uveljavitvijo novele ZPP-D je v primeru, e toenca na naslovu iz tobe ni bilo mogoe najti, to pa je bil hkrati naslov njegovega stalnega bivalia, sodiu omogoala, da je v skladu z ZPPreb sproilo postopek ugotavljanja njegovega dejanskega stalnega prebivalia, v katerem se je bodisi odkrilo njegovo dejansko prebivalie in mu je bilo sodno pisanje vroeno na ta naslov, ali pa toenca ni bilo mogoe najti in je bil zato izbrisan iz registra prebivalstva, kar je omogoalo, da se mu postavi zaasnega zastopnika. Prim. sklep Vrhovnega sodia t. II Ips 72/2002 z dne 27. 6. 2002. (13) Poroevalec t. 21/2008 z dne 15. 2. 2008. (14) Tudi po staliu Evropskega sodia za lovekove pravice (glej npr. odloitev v zadevi Nunes Diaz proti Portugalski z dne 10. 4. 2003) je pravica dostopa do sodia uinkovita le, e ima posameznik praktino, realno monost, da izpodbija akt, ki posega v njegove pravice. (15) Vpraanje razlikovanja med krajem dejanskega bivanja in krajem prijavljenega bivalia fizine osebe obstaja zlasti do trenutka, ko stranki e nista v pravdi torej do vroitve tobe toencu. Poloaj je namre bistveno drugaen, ko je toenec e v postopku; tedaj je upravieno priakovati njegovo skrbnost glede obveanja o spremembi prijavljenega bivalia. e stranka med postopkom spremeni naslov, pa tega ne sporoi sodiu, je mono vroanje z nabitjem na sodno desko (145. len ZPP). Glej V. Rijavec v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Zaloba, Ljubljana 2005, str. 573. (16) e stranka zamudi narok ali rok za kakno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, ji sodie na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejnje stanje), e spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravienega vzroka (prvi odstavek 116. lena ZPP). (17) Po estih mesecih od dneva zamude ni mogoe ve zahtevati vrnitve v prejnje stanje (tretji odstavek 117. lena ZPP). (18) Po 3. toki prvega odstavka 394. lena ZPP se lahko postopek, ki je s sodno odlobo pravnomono konan, na predlog stranke obnovi, e je bila opravljena osebna vroitev prve vloge, ki se je vroala v postopku, po 142. lenu tega zakona, ta nain vroitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju ve kot est mesecev. Glede na zakonsko dikcijo se ta obnovitveni razlog nanaa (le) na osebno vroitev prve vloge, ki se je vroala v postopku, po 142. lenu ZPP, ne pa na primere vroanja iz 143. lena ZPP. (19) V skladu s 4. toko drugega odstavka 82. lena ZPP postavi sodie (ne predlog toee stranke) zaasnega zastopnika, e je prebivalie ali sede toene stranke neznan, pa toena stranka nima pooblaenca. II. ZAMUDNA SODBA ZARADI IZOSTANKA TOENCA, 282/2. len ZPP tevilka: U-I-164/09-13 Datum: 4. 2. 2010 ODLOBA Ustavno sodie je v postopku za oceno ustavnosti, zaetem z zahtevo Okronega sodia v Ljubljani, na seji 4. februarja 2010 o d l o i l o: Drugi odstavek 282. lena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, t. 26/99, 96/02, 12/03 ur. p. b., 2/04, 36/04 ur. p. b., 52/07, 73/07 ur. p. b. in 45/08) se razveljavi. Obrazloitev A. 1. Predlagatelj predlaga oceno ustavnosti drugega odstavka 282. lena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki za primer neupravienega izostanka toene stranke s poravnalnega naroka ali (e poravnalni narok ni bil razpisan) s prvega naroka za glavno obravnavo doloa, e so izpolnjeni zakonski pogoji, izdajo zamudne sodbe proti toeni stranki, eprav je odgovorila na tobo. Pri izpodbijani ureditvi gre po njegovem mnenju za neizpodbojno domnevo, da je toena stranka odgovor na tobo umaknila, oziroma za zakonsko fikcijo, da tega procesnega dejanja ni bilo. V vsakem primeru naj sodie pri izdaji zamudne sodbe ne bi smelo upotevati navedb toene stranke v odgovoru na tobo, saj ta vrsta sodbe temelji na predpostavki izrecnega priznavanja tobene dejanske podlage. Predlagatelj izpodbijano dolobo razlaga tako, da je sodie dolno izdati zamudno sodbo le tedaj, ko toena stranka ne pristopi na prvi narok za glavno obravnavo, ne glede na to, da je bil razpisan tudi poravnalni narok. Meni tudi, da iz nje izhaja, da sodie pri izdaji zamudne sodbe ne sme upotevati niti do trenutka izostanka z naroka pravoasno podane materialnopravne ugovore, ki se upotevajo le, e se toena
16

stranka nanje sklicuje (npr. nesorazmerna pogodbena kazen, zastaranje), niti splono znanih dejstev, ki so toeni stranki v prid, e se nanje sklicuje. 2. Predlagatelj meni, da iz 23. lena Ustave, ki vsebuje jamstvo uinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlaanja, izhaja dolnost drave, da ustrezno organizira sodni sistem in da sprejme ustrezne procesne predpise, ki bodo s procesnimi dolnostmi in z omejitvami strank v postopku zagotavljali, da bo tisti, ki uveljavlja sodno varstvo, v razumnem asu priel do sodne odlobe. Zato naj ne bi bilo naelnih ovir za uzakonitev dolnosti sodelovanja strank v postopku, ki se v pravdi uveljavlja s predpisanimi sankcijami v smislu prekluzij glede podajanja trditvenega in dokaznega gradiva, kakor tudi z omejenostjo pravnih sredstev za izpodbijanje sodnih odlob. Predlagatelj kljub temu opozarja, da mora biti sankcija za opustitev sodelovalne dolnosti stranke v postopku sorazmerna s posledico, ki bi nastala, e ta sankcija ne bi bila predpisana. Funkcija procesnega prava naj bi bila namre tudi v zagotavljanju, da so sodne odlobe materialnopravno pravilne. Zato naj bi bil pri zasledovanju ciljev hitrosti in koncentracije postopka zakonodajalec vezan na dolnost izbire takih sankcij za procesne opustitve strank, ki manj posegajo v strankin pravni poloaj. Po oceni predlagatelja nesorazmerne procesne sankcije pomenijo poseg v lovekovo pravico do sodnega varstva (prvi odstavek 23. lena Ustave). 3. Predlagatelj navaja, da izpodbijani drugi odstavek 282. lena ZPP vsebuje sankcijo, ki je povsem nesorazmerna s ciljem zakonodajalca, to je s koncentracijo in hitrostjo pravdnega postopka. Njegovo stalie je, da je ta nesorazmernost e posebej oitna v primeru neupotevanja materialnopravnih ugovorov toene stranke, katerih dejanska podlaga je nesporna, kar ni v nikakrni soodvisnosti s trajanjem glavne obravnave. Zakonodajalec naj bi imel monost prepreiti nepotrebno prelaganje narokov za glavne obravnave z uveljavitvijo druganih sankcij, predvsem z omejevanjem izvajanja posameznih dokazov, kot je storil v petem odstavku 282. lena ZPP. Predlagatelj meni, da bi alternativno lahko e naprej veljal sistem pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, t. 45/08 v nadaljevanju ZPP-D), ko se je prvi narok za glavno obravnavo lahko opravil brez navzonosti toene stranke, ki si je tako sama odvzela monost aktivnega sodelovanja pri izvajanju dokazov. Meni, da bo omejena monost izpodbijanja zamudne sodbe v konni fazi pomenila, da sodie ne bo zagotavljalo varstva resninim imetnikom materialnih pravic, in to ne zaradi dopustnega razpolaganja strank s tobenimi zahtevki in ugovori, pa pa zaradi zakonske fikcije, ki zaradi opustitve procesnega dejanja izniuje drugo pravoasno opravljeno procesno dejanje. Izpodbijana ureditev naj bi bila iz doslej navedenih razlogov v neskladju tudi s pravico do izjave kot eno od izrazov pravice do sodnega varstva. Predlagatelj uveljavlja tudi neskladje izpodbijane dolobe s pravico do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. lena Ustave). Navedeno neskladje vidi v domnevno privilegiranem poloaju toee stranke, ki ne pristopi na prvi narok, v primerjavi s toeno stranko v istem poloaju. Toea stranka naj bi se imela namre monost izogniti izdaji sodbe na podlagi odpovedi s preklicem fiktivne izjave o odpovedi zahtevku brez utemeljevanja upravienosti izostanka z naroka. 4. Dravni zbor Republike Slovenije v odgovoru na zahtevo pojasnjuje, da je bil sploni namen nove ureditve sistema sankcij za izostanek z naroka za glavno obravnavo (282. len ZPP) v sanaciji sistemskih pomanjkljivosti ZPP, ki ni omogoal uinkovitega zagotavljanja sodnega varstva pravic. V praksi naj bi se pokazalo, da se naelo koncentracije glavne obravnave ne uresniuje dosledno, saj je bila izjema celo konanje obravnave na drugem naroku. Dravni zbor pojasnjuje, da ZPP pred ZPP-D ni vzpostavil instrumentov za zagotovitev tega naela, hkrati pa ni vseboval sankcij za neaktivnost strank v sodnem postopku, zlasti za primer, ko ena od strank ne pride na narok. To pa naj bi omogoalo prelaganje narokov in zavlaevanje postopkov. Zato naj bi spremenjeni 282. len ZPP zasledoval cilj zagotovitve veje aktivnosti in odgovornosti obeh strank v pravdnem postopku ter cilj pospeitve postopka, ki naj bi se zakljuil v primeru neupraviene odsotnosti strank. Izpodbijana obveznost izdaje zamudne sodbe naj bi tako po eni strani sankcionirala neaktivnost toene stranke v postopku, po drugi strani pa naj bi vplivala na to, da se bo stranka naroka vendar udeleila in omogoila zakljuek postopka. Dravni zbor dodaja, da je po vsebini in uinku povsem enako sankcijo za izostanek toene stranke z naroka leta 2004 uvedel e Zakon o delovnih in socialnih sodiih (Uradni list RS, t. 2/04 in nasl. v nadaljevanju ZDSS-1). Dravni zbor opozarja, da izjavljanje v postopku ni strankina obveznost in da stranke k aktivnemu sodelovanju v postopku ni mo prisiliti, vendar ima lahko njena neaktivnost, e je na to prej opozorjena, doloene negativne posledice. Po staliu Dravnega zbora iz zakonskega konteksta izpodbijane dolobe izhaja, da je toeni stranki monost izjave v postopku dana, saj je zamudno sodbo mogoe izdati e so izpolnjeni sicernji pogoji iz 318. lena ZPP le, e je bila toena stranka pravilno vabljena na narok, opozorjena na posledice izostanka in e ni izkazala upravienih razlogov za izostanek, oziroma e ni splono znanih okoliin, ki ga upraviujejo. Dravni zbor teje za pomembno tudi to, da je posledice zamude mogoe odpraviti z uporabo pravnega instituta vrnitve v prejnje stanje. 5. Dravni zbor navaja, da ima cilj uinkovitega sodnega postopka, ki ga zasleduje zakonodajalec, ustavnopravni pomen v okviru pravice do sodnega varstva iz 23. lena Ustave. Zakonodajalec naj bi v doloeni meri omejil pravico do izjave, da bi lahko v veji meri zagotovil pravico do sodnega varstva. S presojano omejitvijo naj bi se tudi v javnem interesu zagotavljali pravna varnost in zaupanje v pravo. Po staliu Dravnega zbora povsem enakega uinka na koncentracijo postopka in monost njegovega zakljuka na prvem naroku ne bi bilo mogoe dosei z drugimi sredstvi. Kolikor pa bi zakonodajalec v okviru ocene primernosti sredstev lahko uporabil druge monosti za doseganje istega cilja, naj bi glede tega vpraanja imel doloeno polje proste presoje. Dravni zbor meni, da je izpodbijana ureditev sorazmerna v ojem smislu, saj je tako stroga sankcija sorazmerna pomenu
17

glavne obravnave, poleg tega pa naj bi imela toena stranka precejnje monosti, da preprei nastanek zamudnih posledic. Dravni zbor zavraa oitke o neskladju z naelom enakosti pred zakonom predvsem zato, ker poloaj toenca ni povsem enak poloaju tonika. Ne strinja se niti z razlago prvega odstavka 282. lena ZPP v zvezi s petim odstavkom 317. lena ZPP, kot jo ponuja predlagatelj. 6. Tudi Vlada Republike Slovenije ne pritrjuje ustavnopravnim oitkom predlagatelja. Poudarja, da je izpodbijana ureditev posledica ugotovitev teorije in prakse, da sodia pred uveljavitvijo ZPP-D niso imela primernih monosti za zagotovitev koncentracije glavne obravnave, ki je najpomembneji stadij pravdnega postopka. Naelo, da je tudi obveznost strank samih, da s skrbnim in z odgovornim ravnanjem v postopku prispevajo k njegovi pospeitvi in ekonominosti, naj v preteklosti ne bi bilo dovolj izpeljano. Vlada izpostavlja velik pomen pravice do sojenja brez nepotrebnega odlaanja iz 23. lena Ustave, s katero je povezano naelo ekonominosti in pospeitve postopka, kakor tudi naelo koncentracije glavne obravnave. Drava naj bi imela obveznost zagotoviti takno ureditev pravdnega postopka, po kateri neaktivnost ene stranke ne bo nasprotne stranke prikrajala za uinkovito pravico do sodnega varstva. Vlada (podobno kot Dravni zbor) opozarja na celoto zakonskih dolob, ki skupaj z drugim odstavkom 282. lena ZPP doloajo pogoje za izdajo zamudne sodbe ali za njeno razveljavitev. Pojasnjuje, da se je zakonodajalec odloil za tako strogo sankcijo, ker je praksa pokazala, da so bile reitve, veljavne do ZPP-D, z vidika koncentracije glavne obravnave neuinkovite. Po mnenju Vlade vloitev morebitnega odgovora na tobo ne pomeni, da sodie navedb v prejetem odgovoru sploh ne bo upotevalo. Vlada meni, da izpodbijana doloba ni v neskladju z Ustavo. 7. Odgovor Dravnega zbora in mnenje Vlade sta bila poslana predlagatelju, ki nanju ni odgovoril. B. I. 8. Izpodbijani drugi odstavek 282. lena ZPP je kot del novega in povsem spremenjenega 282. lena ZPP stopil v veljavo z uveljavitvijo ZPP-D (1. 10. 2008). V slovensko ureditev pravdnega postopka je prinesel drugo (dodatno) monost izdaje zamudne sodbe, ki jo je bilo pred navedeno zakonsko novelo mo izdati le po postopku, predvidenem v 318. lenu ZPP.(1) len 282 ZPP se v celoti glasi: e na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, e poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride toea stranka, izda sodie sodbo na podlagi odpovedi, e so izpolnjeni pogoji iz 317. lena tega zakona. e na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, e poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride toena stranka, sodie pod pogoji, ki jih doloa ta zakon, izda zamudno sodbo, eprav je toena stranka odgovorila na tobo. e iz navedb toee stranke ne izhaja utemeljenost tobenega zahtevka, na naroku pa toea stranka tobe ustrezno ne popravi, sodie tobeni zahtevek zavrne. e na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, e poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride nobena stranka, se teje, da je toea stranka tobo umaknila. e na kaken pozneji narok ne pride toea stranka, pa sodie ne izda sodbe na podlagi stanja spisa (peti odstavek tega lena), se teje, da je toea stranka tobo umaknila, razen e se toena stranka ne strinja z domnevo umika tobe. e na kaken pozneji narok ne pride nobena stranka, sodie odloi glede na stanje spisa, e je e opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). Tako ravna sodie tudi v primeru, e na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odloitev glede na stanje spisa. Zoper sklep, s katerim sodie zavrne predlog za odloitev glede na stanje spisa, ni pritobe. Dolobe prejnjih odstavkov se uporabijo, e je bila stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravienih razlogov za izostanek oziroma ni splono znanih okoliin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravienih razlogov ni mogla priti na narok. Sodie stranko v vabilu na narok opozori na posledice izostanka z naroka. 9. Izpodbijana doloba nalaga sodiu prve stopnje(2) dolnost, da zoper toeno stranko izda zamudno sodbo (sodbo, s katero v celoti ali delno ugodi zahtevku), e so za to izpolnjeni predpisani zakonski pogoji. Pogoji za izdajo zamudne sodbe zaradi neupravienega izostanka z naroka so zgolj deloma neposredno zajeti v izpodbijani dolobi, in sicer v njenem prvem stavku. Iz te dolobe izhaja, da za izdajo zamudne sodbe zadoa neupravien izostanek toene stranke(3) s poravnalnega naroka ali s prvega naroka za glavno obravnavo, e poravnalni narok ni bil razpisan. Izdaje zamudne sodbe ne ovira dejstvo, da je toena stranka odgovorila na tobo.(4) Poleg drugega odstavka 282. lena ZPP je treba pri presoji pogojev za izdajo zamudne sodbe upotevati e esti odstavek 282. lena ZPP, po katerem je mogoe izdati zamudno sodbo le, e je bila toena stranka pravilno vabljena(5) in ni izkazala upravienih razlogov za izostanek oziroma ni splono znanih okoliin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravienih razlogov ni mogla priti na narok. e je sodie pravoasno seznanjeno z obstojem upravienih
18

razlogov za izostanek stranke z naroka, narok preloi (115. len ZPP). Zamuda naroka iz upravienega vzroka je tudi podlaga za razveljavitev zamudne sodbe in za vrnitev pravde v stanje, v katerem je bila pred zamudo (116. len ZPP). Izpodbijana doloba glede nadaljnjih pogojev za izdajo zamudne sodbe odkazuje (pod pogoji, ki jih doloa ta zakon) na prvi odstavek 318. lena ZPP, ki doloa, da je tako sodbo mogoe izdati, e: (1) je bila toeni stranki pravilno vroena toba v odgovor, vendar nanjo ni odgovorila v zakonskem roku; (2) ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; (3) utemeljenost tobenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tobi;(6) (4) dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so splono znana. V nekaterih posebnih pravdnih postopkih izpodbijane dolobe ni mogoe uporabiti, (7) v drugih primerih pa lahko stranki dejansko izkljuita njeno uporabo s svojim ravnanjem, e se glavni obravnavi pisno odpovesta,(8) ali pa do uporabe dolobe ne more priti, ker v gospodarskem sporu sodie brez razpisa naroka izda sodno odlobo.(9) 10. Ustavno sodie je lahko v postopkih odloanja o zahtevah za oceno ustavnosti zakonov, ki jih vloijo sodia po 23. lenu Zakona o Ustavnem sodiu (Uradni list RS, t. 64/07 ur. p. b. v nadaljevanju ZUstS), v bistveno druganem poloaju kot tedaj, ko odloa o pobudah za oceno ustavnosti predpisov, ki ne uinkujejo neposredno. Pobudniki morajo imeti za izpodbijanje pravni interes, kar pomeni, da se po drugem odstavku 24. lena ZUstS od njih zahteva dokaz, da so izrpali vsa pravna sredstva. Pogosto do tedaj e obstaja ustaljena sodna praksa, ki razlaga predpis v skladu z ustaljenimi metodami razlage pravnih pravil. Sodna razlaga ustavno sporne dolobe pripomore h kvalitetni in k argumentirani ustavnosodni presoji, saj preene dvome o pomenu predpisa.(10) Pri odloanju o zahtevi, ki utegne biti vloena zelo kmalu po uveljavitvi predpisa, se pogosteje pojavijo razlagalni dvomi ali nejasnosti. e take nejasnosti niso pomembne za ustavnosodno presojo, se Ustavnemu sodiu do njih ni treba opredeliti.(11) Glede drugih razlagalnih dilem pa mora pojasniti, katera razlaga izpodbijane dolobe je najbolj razumna in prepriljiva ter jo vzeti za podlago svoje presoje.(12) 11. Iz zakona izhaja, da je namen sankcije za izostanek z naroka poveati aktivnost in odgovornost strank ter s tem prepreiti zavlaevanje oziroma omogoiti zakljuek postopka tudi v primerih neupraviene neudelebe strank.(13) Zamudna sankcija velja za vsak prvi narok, na katerega je bila stranka povabljena. Velja tudi za poravnalni narok, katerega cilj je dosei sklenitev sodne poravnave in s tem na najbolj uinkovit nain konati postopek. Ustavno sodie ne sledi razlagi predlagatelja, da zamudne sodbe ni mogoe izdati, e je toena stranka izostala samo s poravnalnega naroka, ki je bil razpisan samostojno ali v istem terminu kot prvi narok za glavno obravnavo. Izostanek s poravnalnega naroka je namre samostojen pogoj nastanka zamudnih posledic. Temu pritrjuje tudi sodna praksa, ki se je razvila v zvezi s prvim odstavkom 28. lena ZDSS-1, ki je vsebinsko podoben drugemu odstavku 282. lena ZPP.(14) V zvezi z izdajo zamudne sodbe kot posledico neupravienega izostanka toene stranke po drugem odstavku 282. lena ZPP je treba poudariti, da iz 318. lena ZPP, na katerega se sklicuje izpodbijana doloba, izhaja, da sodie prve stopnje pri izdaji zamudne sodbe preverja le, da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik (ne pa toena stranka), ali z dejstvi, ki so splono znana (glede katerih v polni meri velja razpravno naelo iz 7. lena ZPP in jih sodie praviloma ne sme ugotavljati po uradni dolnosti).(15) Sodie odloi na podlagi procesnega gradiva, ki ga je prispevala le toea stranka. Tako razlaga izpodbijano dolobo tudi pravna stroka.(16) Druganim staliem Vlade glede posledic izpodbijane dolobe v primeru neupravienega izostanka toene stranke Ustavno sodie ne more pritrditi. B. II. 12. Predlagatelj izpodbijani ureditvi oita, da posega v pravico toene stranke do izjave v postopku. To upravienje razume kot del pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. lena Ustave. Vendar je Ustavno sodie te oitke v skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo obravnavalo v okviru pravice do enakega varstva pravic iz 22. lena Ustave, torej v okviru pravice do kontradiktornega postopka. 13. Pravica do kontradiktornega sodnega postopka je eden od najpomembnejih izrazov pravice do enakega varstva pravic. Sodie mora dati vsaki stranki monost, da se izjavi o navedbah in zahtevkih nasprotne stranke. Iz Ustave izhaja, da se mora postopek voditi ob spotovanju temeljne zahteve po enakopravnosti in procesnem ravnoteju strank ter ob spotovanju njihove pravice, da se lahko branijo pred vsemi procesnimi dejanji, ki bi lahko vplivala na njihove pravice ali interese. S tem temelji na spotovanju lovekove osebnosti, saj vsakomur zagotavlja monost priti do besede v postopku, ki zadeva njegove pravice in interese, in tako prepreuje, da bi lovek postal le predmet postopka. Stranki in vsakomur, ki ima stranki enak poloaj, mora biti zato omogoeno, da navaja argumente za svoja stalia ter da se izjavi tako glede dejanskih kot glede pravnih vpraanj. Stranki mora biti zagotovljena pravica, da navaja dejstva in dokaze ter da se izjavi o navedbah nasprotne stranke in o rezultatih dokazovanja, kot tudi pravica, da je ob izvajanju dokazov navzoa. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, pa na drugi strani ustreza obveznost sodia, da vse (pravne in dejanske) navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo dopustnost in upotevnost ter da se do tistih navedb, ki so dopustne in za odloitev bistvenega pomena, v obrazloitvi sodbe tudi opredeli.(17) Pravdne stranke imajo na podlagi 22. lena Ustave pravico do tega, da sodie njihove trditve in stalia, e so postavljena v skladu z dolobami pravdnega postopka in e niso oitno pravno nepomembni, obravnava, ovrednoti in obrazloeno sprejme ali zavrne.(18)
19

14. Sodie se mora torej predvsem seznaniti z vsemi vlogami, izjavami, navedbami, s trditvami, z dokaznimi predlogi in ugovori strank, vendar mora vsebinsko preuiti ter (e so pravno upotevni) pri odloanju upotevati in se v obrazloitvi opredeliti le do tistih, ki so v skladu s procesnimi pravili.(19) e je neko procesno dolobo treba razlagati tako, da so (ne glede na njihovo pravno pomembnost) na doloen nain ali po preteku doloenih rokov podane navedbe strank nedopustne, ali celo tako, kot je v obravnavanem primeru, da postanejo sprva pravilno podane navedbe zaradi krivdne opustitve udelebe pri drugem procesnem dejanju naknadno nedopustne, sodie teh navedb pri odloanju ne upoteva in se do njih ne opredeljuje. Vendar mora zakon, ki odreja take pravne posledice, zadostiti zahtevam 22. lena Ustave.(20) 15. V slovenski pravni teoriji in praksi je splono sprejeto, da zamudna sodba sloni na sistemu t. i. afirmativne litiskontestacije, ki ocenjuje toenevo pasivnost kot priznavanje tonikovih dejanskih navedb.(21) V postopku za izdajo zamudne sodbe sodiu dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak vzame kot podlago zamudne sodbe dejansko stanje, ki je navedeno v tobi.(22) Zato zamudne sodbe s pritobo ni mogoe izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. lena ZPP). Izpodbijani drugi odstavek 282. lena ZPP vzpostavlja fikcijo priznanja v tobi navedenih dejstev kot sankcijo zaradi ele naknadne pasivnosti toene stranke. Kot je Ustavno sodie pojasnilo v 9. toki obrazloitve te odlobe, do izdaje zamudne sodbe zaradi izostanka s prvega naroka niti ne more priti, e ni toena stranka pred tem pravoasno in obrazloeno odgovorila na tobo.(23) S takim odgovorom je jasno pokazala, da aktivno nasprotuje zahtevku (prvi odstavek 278. lena ZPP). Izpodbijana doloba zahteva torej neupotevanje pravoasne in pravilno izraene procesne aktivnosti toene stranke. S tem posega v pravico do enakega varstva pravic toene stranke iz 22. lena Ustave. Izpodbijana doloba omejuje pravico iz 22. lena Ustave tudi zato, ker pomeni odmik od naela potenega sodnega postopka, ki pomeni tudi zahtevo, da zgradba in struktura pravdnega postopka v okvirih dispozitivnega in razpravnega naela sodiu im bolj omogoata in lajata pravilno in popolno ugotovitev pravno pomembnih dejstev ivljenjskega primera ter pravilno uporabo materialnega prava, s tem pa izdajo pravilne in zakonite sodne odlobe.(24) Na raun tega (konnega) cilja pravdnega postopka naelo pospeitve in ekonominosti postopka ne bi smelo biti hipertrofirano.(25) 16. lovekove pravice je mogoe omejiti le v primerih, ki jih izrecno doloa Ustava, in zaradi varstva lovekovih pravic drugih (tretji odstavek 15. lena Ustave). Po ustaljeni ustavnosodni presoji je mogoe omejiti lovekovo pravico, e je zakonodajalec zasledoval ustavno dopusten cilj in e je omejitev skladna z naeli pravne drave (2. len Ustave), in sicer s tistim izmed teh nael, ki prepoveduje prekomerne posege drave (splono naelo sorazmernosti). 17. Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je temeljni cilj ZPP-D pospeitev postopka in koncentracija glavne obravnave ob hkratnem varovanju ustavnih in konvencijskih jamstev potenega sojenja.(26) V tej zvezi je predlagatelj novele tel za potrebno med drugim izpeljati in praktino uveljaviti naelo, da je tudi odgovornost strank in njihovih pooblaencev, da pripomorejo k pospeitvi in koncentraciji postopka, ter doloiti oziroma postroiti sankcije za izostanek strank z narokov in s tem zagotoviti vejo procesno disciplino strank v postopku oziroma omogoiti zakljuek postopka na prvi stopnji tudi v primeru neudelebe strank.(27) Drugi odstavek 282. lena ZPP naj bi imel pomembno vlogo pri doseganju navedenih ciljev, saj naj bi pomembno vplival na koncentracijo, pospeitev in ekonominost postopka.(28) V bistvenem enako opredeljen cilj izpodbijane dolobe izhaja tudi iz odgovora Dravnega zbora in mnenja Vlade. Po oceni Ustavnega sodia gre nedvomno za ustavno dopusten cilj, zaradi katerega je zakonodajalec smel omejiti pravico toene stranke iz 22. lena Ustave. Koncentracija, pospeitev in ekonominost pravdnega postopka namre niso le pomembna zakonska naela ZPP (glej 11. len in drugi odstavek 298. lena ZPP), pa pa so kljunega pomena za uinkovito zagotovitev pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlaanja iz prvega odstavka 23. lena Ustave. Pasivnost stranke ne sme povzroiti, da nasprotna stranka ne bi mogla uveljaviti svoje pravice do sodnega varstva. Drava ima celo dolnost poskrbeti za sankcioniranje neaktivnosti strank v pravdnem postopku.(29) Iz ustaljene sodne prakse Evropskega sodia za lovekove pravice (v nadaljevanju ESP) izhaja, da je pravica do sojenja v razumnem roku izjemnega pomena za smo pravico do sodnega varstva ter da Konvencija o varstvu lovekovih pravic in temeljnih svoboin (Uradni list RS, t. 33/94, MP, t. 7/94 v nadaljevanju EKP) drave pogodbenice zavezuje organizirati svoje pravne sisteme tako, da sodia lahko izpolnjujejo zahteve iz prvega odstavka 6. lena EKP, vkljuno z razumno dolino postopka. Po oceni ESP iz pozitivne dolnosti drave pri varovanju lovekovih pravic izhaja, da mora drava organizirati sodstvo tako, da je zagotovljeno dejansko uresnievanje pravice do sojenja v razumnem roku. (30) 18. Glede na to, da poseg v pravico do enakega varstva pravic iz 22. lena Ustave toenih strank v pravdnih postopkih zasleduje ustavno dopusten cilj in da s tega vidika torej ni nedopusten, je treba oceniti e, ali je izpodbijana ureditev v skladu s splonim naelom sorazmernosti. Oceno, ali ne gre morda za prekomeren poseg, opravi Ustavno sodie na podlagi t. i. strogega testa sorazmernosti. Ta test obsega presojo treh vidikov posega: (1) ali je ocenjevani poseg primeren za dosego zasledovanega cilja v tem smislu, da je ta cilj s posegom dejansko mogoe dosei; (2) ali je poseg sploh nujen (potreben) za dosego zasledovanega cilja; (3) ali je tea posledic ocenjevanega posega v prizadeto lovekovo pravico sorazmerna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi posega nastale (naelo sorazmernosti v ojem pomenu oziroma naelo proporcionalnosti). Le e
20

poseg prestane vse tri vidike testa, je ustavno dopusten (glej odlobo t. U-I-18/02 z dne 24. 10. 2003, Uradni list RS, t. 108/03 in OdlUS XII, 86; 25. toka obrazloitve). 19. Ustavno sodie pri presoji primernosti posega v lovekove pravice ocenjuje, ali je poseg sploh primeren za dosego ustavno dopustnega cilja omejitve lovekove pravice. Pri tem mora ocenjevano dolobo presojati v njenem kontekstu in ugotoviti, kako v praksi souinkuje skupaj z drugimi dolobami istega predpisa in tudi drugih predpisov. Zakonodajalec je ocenil, da je bila sistemska pomanjkljivost ureditve pravdnega postopka pred novelo ZPP-D v tem, da ZPP sodiem ni dajal zadostnih monosti za zagotovitev koncentracije glavne obravnave kot enega izmed temeljnih instrumentov za zagotovitev pospeitve in ekonominosti postopka.(31) Zakonodajalec je imel za doseganje tega namena nedvomno na razpolago ve monosti, znanih tako v teoriji kot v primerjalnem pravu. Pomembno je, da se pri zasledovanju ciljev pospeitve, ekonominosti in koncentracije pravdnega postopka ni omejil le na novo ureditev sankcij zaradi izostanka z naroka. ZPP-D v splonem bolj, kot je to veljalo doslej, poudarja naelo, da je tudi odgovornost oziroma breme strank, da prispevajo h koncentraciji in pospeitvi postopka, kot tudi k vsebinski kakovosti sodnega varstva.(32) Takih novosti je v ZPP ve za obravnavani primer so pomembne npr. izrecno zapisana zahteva po obrazloenem in substanciranem prerekanju dejstev (drugi odstavek 214. lena ZPP); monost, da sodie stranki naloi predloitev pisnega povzetka obsene listinske dokumentacije (etrti odstavek 226. lena ZPP); monost pridobitve pisnih izjav pri (236.a len ZPP); pooblastilo sodiu za izvajanje materialnega procesnega vodstva v fazi priprav za glavno obravnavo, skupaj s postavljanjem rokov za opravo procesnih dejanj in premikom prekluzij glede navajanja dejstev in predloitve dokazov na as pred prvo glavno obravnavo (prvi trije odstavki 286.a lena ZPP) ter obveznost pravoasnega vlaganja pripravljalnih vlog tako, da ne bo potrebna preloitev naroka (etrti odstavek 286.a lena ZPP). Namen teh sprememb je predvsem zagotoviti, da bo procesno gradivo zbrano im prej, tako da bi bil postopek konan e na prvem naroku, kakor tudi v poveanju monosti sodia, da okvir in nain vodenja postopka prilagaja okoliinam in znailnostim vsakega posameznega primera.(33) 20. Nova ureditev pravdnega postopka je torej bistveno poveala monosti materialnega procesnega vodstva sodia, tako asovno kot po naboru zakonskih pooblastil. Materialno procesno vodstvo (odprto sojenje) na naroku za glavno obravnavo lahko, e ima sodnik tedaj e jasno izdelano pravno diagnozo spora, pripomore k popolneji in pravilneji ugotovitvi spornega dejanskega stanja ter k veji koncentraciji in h pospeitvi postopka.(34) e se ta metoda vodenja pravdnega postopka iri v njegovo pisno (predobravnavno) fazo, skupaj s prekluzijami, z zahtevo po obrazloenem prerekanju trditev nasprotne stranke v roku, ki ga postavi sodie, s pravoasnim poiljanjem pripravljalnih vlog in z drugimi spremembami, je s tem nedvomno do neke mere zmanjan pomen glavne obravnave in ustnega dela postopka sploh. Ta namre ni ve nujno faza, v kateri bi si stranki na narokih izmenjavali pisne vloge in podajali trditve, dokazne predloge ter druga drugi prerekali zatrjevana dejstva. Te ugotovitve ne more spremeniti okoliina, da je sodnikom v konkretnih primerih prepuena iroka diskrecija glede uporabe posameznih novosti, ki jih je uvedel ZPP-D, saj bo odloitev sodia odvisna od znailnosti in okoliin konkretnega primera.(35) Pri pripravi glavne obravnave morajo namre sodia vedno izbrati tisto metodo, ki je v posameznem primeru najprimerneja. Pri tem morajo vselej spotovati naela koncentracije, ekonominosti in pospeitve postopka. Kadar je materialno procesno vodstvo pomaknjeno v fazo priprav na glavno obravnavo, je njegov cilj v tem, da je potrebno procesno gradivo zbrano e pred prvim narokom. Ustnemu delu postopka tedaj preostane samo e izvedba dokazov, strankam pa sodelovanje v dokaznem postopku in ustno dopolnjevanje svojih pravnih pogledov, stali in utemeljitev. 21. e pred uveljavitvijo izpodbijanega drugega odstavka 282. lena ZPP in drugih sprememb z ZPP-D je bilo lahko sporno, ali neudeleba pravilno vabljenega toenca na glavni obravnavi res vedno ovira hiter in uinkovit zakljuek postopka.(36) Zakonodajalev cilj zagotoviti vejo aktivnost in odgovornost strank v postopku ima namre smisel in teo le tedaj, e je aktivnost smotrna in uinkovita, ne pa sama sebi namen. Navzonost toene stranke na glavni obravnavi (do katere je ta sicer vedno upraviena) je v nekaterih situacijah celo nepotrebna in z doloenega vidika v nasprotju z zakonodajalevo tenjo po gospodarnosti postopka. To velja npr. za primere, ko iz pisnih vlog izhaja, da je dejansko stanje med strankama nesporno, ali ko je odgovor na tobo oitno utemeljen in v njem vsebovane toeneve navedbe in predloeni pisni dokazi e sami po sebi utemeljujejo zavrnitev zahtevka (npr. zaradi ugovora izpolnitve terjatve, potrjenega z notarsko overjeno pobotnico upnika ali z bannim potrdilom). Predlagatelj pravilno opozarja tudi na materialnopravne ugovore toene stranke, ki se upotevajo le, e se stranka nanje sklicuje, in za katere je ob izdaji zamudne sodbe po izpodbijani dolobi treba teti, kot da niso bili podani.(37) 22. Vse pomisleke glede dejanskega uinka prisiljevanja toene stranke k udelebi na glavni obravnavi je (kot je Ustavno sodie nakazalo e v 20. toki obrazloitve te odlobe) ZPP-D z novimi pooblastili sodia in novimi procesnimi bremeni strank le okrepil. Struktura ZPP sodiu zdaj omogoa, da e pred glavno obravnavo zbere procesno gradivo in pridobi potrebna pojasnila od obeh strank postopka prav tako pa mu omogoa, da ob upotevanju veje procesne aktivnosti tonika, ki bo pogosto vplivala na izid postopka, primerno sankcionira toeno stranko, ki kljub pravilnemu vabljenju ne pride na prvi narok za glavno obravnavo. Tudi za prisilno udelebo na poravnalnem naroku (ki se ga toena stranka ne udelei zaradi iskrene pripravljenosti na sodno poravnavo, pa pa le iz strahu pred izdajo zamudne sodbe) ni mogoe sklepati, da lahko nezanemarljivo povea tevilo sodnih poravnav. Zato Ustavno sodie ugotavlja, da izpodbijana doloba nima nobenega dodatnega koristnega uinka na doseganje ciljev uinkovitosti, hitrosti, ekonominosti in koncentracije pravdnega postopka.
21

23. Vsi navedeni razlogi po oceni Ustavnega sodia kaejo na to, da presojana omejitev lovekove pravice toene stranke do kontradiktornega postopka ni primerna za doseganje ciljev iz 17. toke obrazloitve te odlobe. Izpodbijana zakonska ureditev pomeni prekomeren poseg v pravico toene stranke do enakega varstva pravic iz 22. lena Ustave. Ker je Ustavno sodie neskladje izpodbijane ureditve z Ustavo ugotovilo e iz tega razloga, ni ocenjevalo drugih oitkov predlagatelja. Drugi odstavek 282. lena je zato razveljavilo. C. 24. Ustavno sodie je sprejelo to odlobo na podlagi 43. lena ZUstS ter druge alineje drugega odstavka 46. lena Poslovnika Ustavnega sodia (Uradni list RS, t. 86/07) v sestavi: predsednik Joe Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Miroslav Mozeti, dr. Ernest Petri, Jasna Pogaar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odlobo je sprejelo s petimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Mozeti in Tratnik. Joe Tratnik Predsednik zanj mag. Miroslav Mozeti l.r. Podpredsednik (1) Pred ZPP-D je ZPP v tedaj veljavnem 282. lenu doloal, da se obravnava vseeno opravi, e ne pride na prvi ali kaken pozneji narok za glavno obravnavo toea ali toena stranka. V tedaj veljavnem prvem odstavku 209. lena ZPP je bilo doloeno, da nastane mirovanje postopka, e stranka, ki je bila v redu povabljena, ne pride, druga pa predlaga mirovanje, razen e je stranka, ki ni prila na narok, predlagala, naj se narok opravi v njeni odsotnosti. (2) Iz 349. lena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 348. lena ZPP izhaja, da izpodbijane dolobe drugega odstavka 282. lena ZPP v pritobenem postopku ni mogoe niti smiselno uporabiti. (3) Poloaj, ko se prvega naroka ne udelei nobena od pravdnih strank, ureja tretji odstavek 282. lena ZPP. (4) Odgovor na tobo je moral biti oitno pravoasen (prvi odstavek 277. lena ZPP) in obrazloen (278. len ZPP), sicer zamudna sodba po drugem odstavku 282. lena ZPP tako ali tako ne bi prila v potev, ker bi bila e prej izdana zamudna sodba proti toeni stranki po prvem odstavku 318. lena ZPP ali t. i. neprava zamudna sodba proti toei stranki po drugem ali tretjem odstavku 318. lena ZPP. (5) Pojem pravilnega vabljenja na narok doloajo drugi in tretji odstavek 113. lena ZPP, sedmi odstavek 282. lena ZPP, drugi odstavek 280. lena ZPP (za narok za glavno obravnavo) in tretji odstavek 305.c lena ZPP (za poravnalni narok). (6) Toba mora biti torej sklepna. Sodie bo pri presoji sklepnosti upotevalo vse navedbe tonika v tobi in v morebitnih kasnejih pripravljalnih vlogah pred narokom (glej A. Gali, Zakon o pravdnem postopku z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom, Uradni list RS, Ljubljana 2008, str. 40). (7) Zamudne sodbe ni v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med stari in otroki (prvi odstavek 412. lena ZPP), v sporih majhne vrednosti pa se v doloenih primerih izostanka pravilno vabljene toene stranke z naroka izda sodba na podlagi pripoznave (tretji odstavek 454. lena ZPP), v drugih pa nastopi fikcija umika vseh njenih dokaznih predlogov, razen listinskih dokazov, ki jih je predhodno e predloila sodiu (prvi odstavek 455. lena ZPP). (8) len 279.a ZPP. (9) len 488 ZPP. (10) Primerjaj s sklepom Ustavnega sodia t. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007 (Uradni list RS, t. 101/07 in OdlUS XVI, 79). (11) Tako je glede izpodbijane dolobe npr. pri vpraanju, kako sodie ravna v primeru, da toea stranka na naroku popravi nesklepno tobo, ki ga jezikovni okvir dolobe ne reuje (glej npr. A. Gali, Prve izkunje z novelo ZPP-D, v: VII. dnevi civilnega prava: 22.23. april 2009, Intitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2009, str. 38. (12) e se kasneje v sodni praksi ustali drugana razlaga, je to dejavnik, ki ga mora Ustavno sodie upotevati pri morebitni ponovni ustavnosodni presoji dolobe. (13) Poroevalec DZ, t. 21/08, str. 135. (14) Vije Delovno in socialno sodie je v sodbi in sklepu t. Pdp 517/2005 z dne 23. 9. 2005 zapisalo, da bi moralo sodie prve stopnje na podlagi prvega odstavka 28. lena ZDSS-1 izdati zamudno sodbo e zaradi izostanka toene stranke s poravnalnega naroka, in da ni bilo potrebno, da je sodie prve stopnje po ugotovitvi, da zaradi izostanka toene stranke s poravnalnega naroka poskus poravnave ni uspel, nadaljevalo s prvim narokom za glavno obravnavo, na katerem je izdalo izpodbijano zamudno sodbo. (15) Drugi odstavek 318. lena ZPP, ki govori o okoliinah, o katerih je treba dobiti obvestila ne pomeni podlage za ugotavljanje materialnopravno pomembnih dejstev po uradni dolnosti. (16) A. Gali 2009, cit. delo, str. 37. (17) Glej npr. odlobi Ustavnega sodia t. U-I-60/03 z dne 4. 12. 2003 (Uradni list RS, t. 131/03 in OdlUS XII, 93) in t. Up-373/97 z dne 22. 2. 2001 (Uradni list RS, t. 19/01 in OdlUS X, 108). (18) Tako Ustavno sodie v sklepu t. Up-118/95 z dne 11. 6. 1998 (OdlUS VII, 227).
22

(19) Primerjaj z A. Gali, Ustavno civilno procesno pravo, GV Zaloba, Ljubljana 2004, str. 239240. (20) Nemka ustavna doktrina sprejema stalie, da se dolnost opredelitve do strankinih navedb nanaa le na navedbe, ki so bile podane na materialno in procesno pravilen (zakonit) nain, e izjemoma ne gre za zakon, ki pomeni nedopustno oblikovanje zaitnega podroja prvega odstavka 103. lena nemke ustave (K.-G. Zierlein v: D. Umbach in T. Clemens (ur.), Grundgesetz, Mitarbeitkommentar und Handbuch, 2. knjiga, C. F. Mller Verlag, Heidelberg 2002, str. 12101211). (21) Tako npr. L. Ude, Civilno procesno pravo, Uradni list RS, Ljubljana 2002, str. 307, in sodba Vrhovnega sodia t. II Ips 840/2007 z dne 6. 12. 2007. (22) Odloba Ustavnega sodia t. Up-201/01 z dne 6. 11. 2003 (Uradni list RS, t. 117/03 in OdlUS XII, 110). (23) Odgovor na tobo je obrazloen, e toenec navede dejstva, ki odgovor utemeljujejo, in predlaga tudi dokaze (A. Gali, Sankcije za neaktivnost strank v pravdnem postopku, Zbornik znanstvenih razprav LXIII, Pravna fakulteta v Ljubljani, Ljubljana 2003, str. 161). Pri zahtevi za predloitev dokazov toene stranke je sicer treba upotevati razporeditev dokaznega bremena v konkretnem primeru, tako da odgovora na tobo pogosto ni mo teti za formalno pomanjkljivega le zato, ker v njem niso predlagani dokazi. Poleg tega lahko toena stranka v odgovoru na tobo poda le ugovore pravne narave. (24) Nemko Zvezno ustavno sodie je v sklepu t. 2 BvR 701/80 z dne 9. 7. 1980 poudarilo, da je ustavna pravica do izjave v postopku iz 103. lena nemke ustave (med drugim) namenjena (tudi) razjasnitvi dejanske podlage sodne odloitve. Kot navaja K.-G. Zierlein, cit. delo, str. 1192, ta pravica prispeva k optimizaciji iskanja resnice v sodnih postopkih in im bolji zaiti materialnih pravic obanov. (25) J. Zobec v: L. Ude, A. Gali (red.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS in GV zaloba, Ljubljana 2005, str. 110. (26) Poroevalec DZ, t. 21/08, str. 15. (27) Prav tam, str. 1516. (28) Prav tam, str. 136. (29) A. Gali 2003, cit. delo, str. 158 in 160. (30) O teh pogledih ESP Ustavno sodie podrobneje v odlobi t. U-I-65/05 z dne 22. 9. 2005 (Uradni list RS, t. 92/05 in OdlUS XIV, 72). (31) Poroevalec DZ, t. 21/08, str. 2. (32) A. Gali 2008, cit. delo, str. 16. (33) Poroevalec DZ, t. 21/08, str. 16. (34) Primerjaj z N. Betetto v: L. Ude, A. Gali (red.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS in GV zaloba, Ljubljana 2006, str. 584. (35) A. Gali 2008, cit. delo, str. 36. (36) To, da so sodia prelagala naroke kljub neupravienemu izostanku te ali one stranke, ni bila sistemska napaka postopka, pa pa napana praksa pri vodenju konkretnih postopkov. (37) Npr. ugovor zastaranja po 335. lenu in ugovor nesorazmerne pogodbene kazni po 252. lenu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, t. 83/01 in nasl. OZ). V praksi so moni primeri, ko je tak ugovor uspeen tudi, e se upotevajo le dejstva, ki jih je navedla toea stranka, ali primeri, ko so takna pravno upotevna dejstva, ki jih navede toena stranka, zelo oitna in lahko ugotovljiva. III. ODVETNIKI, ZAVRENJE NEPOPOLNE VLOGE, 108/2. len ZPP tevilka: U-I-200/09-14 Datum: 20. 5. 2010 ODLOBA Ustavno sodie je v postopku za oceno ustavnosti, zaetem z zahtevo Okronega sodia v Ljubljani, na seji 20. maja 2010 o d l o i l o: Drugi odstavek 108. lena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, t. 73/07 - uradno preieno besedilo in 45/08) se razveljavi. Obrazloitev A. 1. Predlagatelj predlaga oceno ustavnosti drugega odstavka 108. lena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki doloa, da sodie nerazumljivo ali nepopolno vlogo, ki jo je vloil odvetnik, takoj zavre, ne da bi od vlonika zahtevalo popravo ali dopolnitev vloge. Meni, da je izpodbijana doloba v neskladju s pravico do enakosti pred zakonom in s pravico do sodnega varstva v tistem delu, v katerem nalaga sodiu, da takoj zavre
23

vlogo, ko je ta nejasna ali ko je nepopolna, ker zahtevek, vsebovan v njej, ni doloen. Predlagatelj na naelni ravni ne oporeka razlikovanju glede na strokovno usposobljenost osebe, ki je sestavila vlogo, niti zavrenju vloge brez poprejnje aktivnosti sodia, ko gre za oitne formalne pomanjkljivosti, ki ne terjajo uporabe materialnega prava. Sankcija iz izpodbijane dolobe pa naj bi bila pretirana, ko gre za zahtevneja vpraanja. Po oceni predlagatelja je vpraanje doloenosti tobenega zahtevka lahko kompleksno in terja poznavanje tako procesnega kot materialnega prava, glede katerega praksa ni nujno enotna. Z vpraanjem razmejitve med popolnostjo in sklepnostjo tobe naj bi se ukvarjalo e Ustavno sodie. Predlagatelj navaja, da pravice do sodnega varstva ni mogoe zagotoviti drugae kot tako, da se stranka seznani s staliem sodia. Pri preizkusu sklepnosti tobe naj ZPP ne bi razlikoval med strankami glede na obstoj kvalificiranega zastopanja. Predlagatelj meni, da je tudi vpraanje jasnosti vloge obutljivo, obremenjeno s subjektivnim razumevanjem naslovnika in opredeljivo le s poznavanjem sodne prakse. Nejasnost vloge naj bi bila lahko tudi posledica specifinih ali napanih materialnopravnih stali. 2. Dravni zbor Republike Slovenije je odgovoril na zahtevo. V odgovoru povzema veljavno ureditev ZPP glede vlog, e zlasti tistih, s katerimi se zane ali oblikuje pravdni postopek, in spoznanja pravne doktrine o splonih naelih pravdnega postopka ter o pravni naravi tobenega zahtevka. Opozarja, da sodie nujno ne zavre tobe, e je tobeni zahtevek vsaj dololjiv. Dravni zbor meni, da iz predlagateljeve zahteve izhaja, da se predlagatelj zavzema za raziritev materialnega procesnega vodstva na fazo preizkusa pravilnosti tobe, ki jo je vloil odvetnik. Takna raziritev naj bi bila v nasprotju s stalii teorije. V fazi preizkusa pravilnosti tobe naj bi sodie moralo oceniti le, ali toba izpolnjuje osnovne elemente za nadaljnji postopek. Dravni zbor navaja, da se poznavanje materialnega in procesnega prava od odvetnika priakuje. Zanika teo argumenta predlagatelja, da ZPP pri preizkusu sklepnosti ne razlikuje med strankami glede na njihovo kvalificirano zastopanje. Materialno procesno vodstvo naj bi se razlikovalo od preizkusa pravilnosti tobe. Poleg tega naj bi bila tudi v tem primeru aktivnost sodia v obratnem sorazmerju s stopnjo skrbnosti, ki se lahko priakuje od stranke, ta pa je odvisna od tega, ali ima stranka kvalificiranega pooblaenca. Dravni zbor meni, da mora odvetnik vedeti, kdo je lahko stranka v pravdnem postopku in kako mora biti oblikovan tobeni zahtevek. Ugotavlja, da predlagatelj v svoji zahtevi pravzaprav uveljavlja varstvo odvetnikov, eprav 14., 22. in 23. len Ustave v postopku varujejo stranke. Namen izpodbijanega drugega odstavka 108. lena ZPP naj bi bil v okrepitvi odgovornosti odvetnika za hitreje in uinkoviteje vodenje postopka ter za kvalitetno in strokovno zastopanje strank pred sodii. Povezan naj bi bil tudi z naeli koncentracije, pospeitve in ekonominosti postopka in s tem zagotovitve sojenja v ustreznem in razumnem roku, ki ga zahteva 23. len Ustave. Pozivanje k dopolnitvi vlog naj bi povzroalo dodatne stroke v postopku, ki jih mora pokriti drava. Ureditev, ki stroje obravnava stranke, ki jih zastopa odvetnik, naj bi bila povezana z naelom pomoi prava neuki stranki, torej z utemeljeno ugodnejo obravnavo strank, ki odvetnika nimajo. Stranki z odvetnikom naj sodie ne bi bilo dolno nuditi pomoi, saj se od odvetnika priakuje ustrezno opravljeno delo. Takno razlikovanje med strankami po mnenju Dravnega zbora ni samovoljno in naj bi celo temeljilo na 22. lenu Ustave, ki od zakonodajalca zahteva, naj zagotovi enako varstvo pravic v postopkih. 3. Po oceni Dravnega zbora je veja ali manja primernost in uinkovitost procesnih sankcij del proste presoje zakonodajalca, ki mora imeti pravico do izbire, dokler prekomerno ne posee v lovekove pravice. Dravni zbor dvomi o tem, da bi posebna kazenska taksa za odvetnika enako uinkovito dosegla predvidene cilje. Obenem opozarja, da namen drugega odstavka 108. lena Ustave ni v kaznovanju odvetnika, ki je naredil napako, ampak v prevenciji. Zakonodajalec priakuje, da bo doloba vplivala na to, da se bodo odvetniki zavedali posledic in bodo vlagali vloge, primerne za takojnjo obravnavo. V zvezi z izgubo pravice stranke zaradi poteka prekluzivnega roka (ki naj bi edino sproala ustavnopravna vpraanja) Dravni zbor meni, da bo do hudih posledic redko prihajalo. Prekluzivni roki naj bi bili prej izjema kot pravilo, zavrenje vloge naj ne bi vedno povzroilo izgube pravice, odvetniki pa morajo v takih primerih ravnati s posebno skrbnostjo. Dravni zbor obirno razlaga naela odkodninske in drugane odgovornosti odvetnika za njegovo delo, ki naj bi v praksi blaile negativne uinke izpodbijane dolobe ZPP na strankin pravni poloaj. Uspeh zahteve naj bi izniil prizadevanja zakonodajalca za hiter in ekonomien postopek. Dravni zbor meni, da drugi odstavek 108. lena ZPP ni v neskladju s 14. in 23. lenom Ustave. 4. Vlada Republike Slovenije je podala mnenje o zahtevi. Vlada pojasnjuje, da pride uporaba 108. lena ZPP v potev pri formalno pomanjkljivih vlogah. Formalna pomanjkljivost naj bi bila stvar procesnega prava. Vlada meni, da lahko stranke oziroma njihovi odvetniki z ustreznostjo in popolnostjo vlog odloilno prispevajo k hitrejemu pravdnemu postopku. Poudarja, da iz 23. lena Ustave izhaja pravica do sojenja brez nepotrebnega odlaanja, ki je izjemnega pomena za kvaliteto sodnega postopka, z njo pa naj bi bili povezani naeli ekonominosti in pospeitve postopka. Procesne zahteve za popolnost vlog naj bi ZPP natanno doloal. Vlada opozarja, da je odvetnik pravni strokovnjak z izkunjami z zastopanjem pred sodii, zato se od njega mora priakovati veja stopnja skrbnosti kot od strank. Vestno in skrbno ravnanje pri zastopanju naj bi odvetnikom nalagala tudi zakonodaja. Izpodbijana sankcija naj bi bila primerna, ker drugi odstavek 108. lena ZPP od odvetnikov zahteva le, da vloga nima formalnih pomanjkljivosti. Izpodbijana doloba bo po oceni Vlade vplivala na dvig kvalitete vlog ter sodia razbremenila dela v zvezi z nepopolnimi in nerazumljivimi vlogami. 5. Odgovor Dravnega zbora in mnenje Vlade sta bila poslana predlagatelju, ta pa nanju ni odgovoril.
24

B. - I. 6. len 156 Ustave nalaga sodiu, ki pri odloanju v konkretni zadevi oceni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, da postopek prekine in zane postopek pred Ustavnim sodiem. Prekinitev postopka in mnenje sodia o nujnosti uporabe doloenega zakona ali dela zakona v sodnem postopku sta kot pogoja za zaetek postopka za oceno ustavnosti doloena tudi v 23. lenu Zakona o Ustavnem sodiu (Uradni list RS, t. 64/07 uradno preieno besedilo - v nadaljevanju ZUstS). Okrono sodie v Ljubljani je z dvema sklepoma o prekinitvi pravdnega postopka do odloitve Ustavnega sodia utemeljilo obstoj procesnih predpostavk za vsebinsko odloanje o zahtevi za oceno ustavnosti drugega odstavka 108. lena ZPP. 7. Predlagatelj navaja, da je drugi odstavek 108. lena ZPP v neskladju z Ustavo v delu, v katerem se nanaa na vloge, ki jih vlagajo odvetniki, ki so nerazumljive, in na takne po odvetnikih vloene vloge, ki so nepopolne, ker v njih vsebovan tobeni zahtevek ni doloen. Kot je razvidno iz zahteve, predlagatelj v zadnjo kategorijo uvra tudi primere vlog, v katerih ni navedenih dovolj dejstev za identifikacijo tobenega zahtevka.(1) Ustavno sodie je opravilo presojo izpodbijane dolobe v njeni celoti, saj bi omejitev zgolj na enega od njenih delov lahko pripeljala do ustavno nesprejemljivega rezultata. B. - II. 8. Vloga je oblika, v kateri je izraeno pisno opravljeno pravdno dejanje.(2) Pravna teorija vloge zgoeno opredeljuje tudi kot pisne izjave strank (tudi stranskega intervenienta) sodiu,(3) ZPP pa jih splono opredeljuje kot izjave, predloge in sporoila, ki se vlagajo zunaj obravnave (prvi odstavek 105. lena ZPP).(4) Splono zapoved o razumljivosti in popolnosti vlog vsebuje drugi odstavek 105. lena ZPP, ki ureja tudi obvezne sestavine vseh vlog: navedbo sodia, ime ter stalno oziroma zaasno prebivalie oziroma sede strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaencev, sporni predmet in vsebino izjave. To dolobo dopolnjujeta tretji odstavek 105. lena ZPP z zahtevo po podpisu vlonika in etrti odstavek istega lena, ki doloa, da mora stranka, ki je v vlogi navedla kakno zahtevo, navesti dejstva, na katera jo opira, in dokaze, kadar je to potrebno. ZPP na tevilnih mestih vsebuje posebne zahteve glede popolnosti doloenih vlog in natanno opredeljuje njihove obvezne sestavine (za predlog za vrnitev v prejnje stanje v 117. lenu ZPP, za tobo v 180. lenu ZPP, za odgovor na tobo v 278. lenu ZPP, za pritobo v 335. lenu ZPP, za predlog za dopustitev revizije v 367.b lenu ZPP itd.). Zahteve take vrste so lahko tudi v drugih zakonih. 9. Vloga je glede na navedeno nepopolna, e ne zadosti splonim zakonskim zahtevam glede popolnosti in (morebitnim) za to vrsto vloge posebej zakonsko predpisanim zahtevam glede obveznih sestavin. Vloga je nerazumljiva zlasti, e iz nje ni mogoe razbrati, kaj stranka hoe, e je zaradi neitljivosti ni mogoe obravnavati, e je napisana v jeziku, ki pri sodiu ni v uradni rabi (drugi odstavek 104. lena ZPP), e je napisana v tuji pisavi, e ni zapisana v predpisanem elektronskem formatu,(5) e tobeni zahtevek za plailo ve oblik nepremoenjske kode ni jasno opredeljen in drugo.(6) 10. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, t. 45/08 - v nadaljevanju ZPP-D) je v 108. lenu ZPP dodal nov drugi odstavek, ki se glasi: Ne glede na dolobe prejnjega odstavka sodie nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavre, e jo je vloil odvetnik. Izpodbijana doloba tako pomeni izjemo od splonega pravila za ravnanje z nepopolnimi vlogami (vloge, ki ne vsebujejo vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavale) in nerazumljivimi vlogami iz prvega odstavka 108. lena ZPP. Ta doloa, da mora sodie od vlonika formalno pomanjkljive vloge(7) zahtevati, naj vlogo popravi ali dopolni. Za popravo ali dopolnitev sodie vloniku doloi rok (tretji odstavek 108. lena ZPP), v katerem mora sodiu izroiti popravljeno oziroma dopolnjeno vlogo, da bi se telo, da je bila vloena tisti dan, ko je bila prvi vloena (etrti odstavek 108. lena ZPP). e vlonik zahtevi sodia ne sledi, sodie njegovo vlogo zavre (peti odstavek 108. lena ZPP), vendar ga mora e v zahtevi opozoriti na to pravno posledico (sedmi odstavek 108. lena ZPP). Iz drugega odstavka 108. lena ZPP povsem jasno izhaja, da za odvetnike, ki so vloili formalno pomanjkljive vloge, ne velja opisani postopek s pozivanjem na popravo ali dopolnitev. Njihove vloge se takoj zavrejo. B. - III. 11. Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. lena Ustave je pravica vsakogar, da o njegovih pravicah in dolnostih ter o obtobah proti njemu brez nepotrebnega odlaanja odloa neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodie. Pravica do sodnega varstva zagotavlja monost predloitve zadeve sodiu, ki bo v zadevi v razumnem asu vsebinsko (meritorno) odloilo. Gre torej za jamstvo odloitve o pravicah in obveznostih oziroma odloitve o tem, ali je tobeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen ali neutemeljen; odloba, s katero sodie zavre tobo kot nedopustno, ni taka odloitev, ampak je le odloitev, s katero sodie izree, da v postopku ni dopustno meritorno odloati.(8) Doloitev procesnih predpostavk za meritorno odloanje lahko pomeni omejitev lovekove pravice do sodnega varstva. 12. Izpodbijana doloba vsebuje sankcijo zaradi neizpolnjevanja procesne predpostavke razumljive in popolne odvetnike vloge. Sodie vlogo zavre, ne da bi dalo odvetniku monost v doloenem roku popraviti ali dopolniti
25

vlogo. Doloba se nanaa tudi na tiste vloge, zavrenje katerih bo neposredno povzroilo, da o zahtevku, ki ga postavi (in kakor ga eventualno naknadno spremeni) stranka, v tem postopku ne bo meritorno odloeno. V prvi vrsti velja to za vse vloge, v katerih je vsebovan, spremenjen ali dodan tobeni zahtevek (od katerih je najpomembneja toba). Posredno lahko do zgolj procesne odloitve sodia v zadevi pripelje tudi zavrenje katere od drugih vlog (npr. zavrenje nerazumljive vloge tonika, s katero je elel zahtevati preloitev prvega naroka za glavno obravnavo zaradi zdravstvenih razlogov po drugem odstavku 115. lena ZPP - posledino sodie na podlagi tretjega odstavka 282. lena ZPP zaradi neupraviene odsotnosti obeh strank teje, da je tonik tobo umaknil, itd.). Izpodbijana sankcija pomeni poseg v pravico do sodnega varstva oseb, v imenu katerih je odvetnik vloil nepravilno ali nepopolno vlogo. 13. Pri tem je treba posebej poudariti, da je zaradi svoje splonosti (velja za vse odvetnike vloge)(9) drugi odstavek 108. lena ZPP podlaga za veliko tevilo razlino intenzivnih posegov v pravico iz prvega odstavka 23. lena Ustave. V nekaterih primerih zavrenja vlog nimajo trajnih in neodvrnljivih uinkov. Sodno varstvo doloene pravice materialnega prava ni nepovratno izgubljeno. Zavreno tobo ali nasprotno tobo je mogoe ponovno vloiti; e stranka to stori v treh mesecih od pravnomonosti sklepa o zavrenju, se teje, da je bilo zastaranje pretrgano e s prvo tobo (prvi odstavek 367. lena Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, t. 97/07 - uradno preieno besedilo - v nadaljevanju OZ). Vendar v drugih situacijah (ki niso tako redke, da bi jih bilo mo zanemariti) izpodbijana doloba na imetnike materialnih pravic deluje bistveno tre. e je formalno pomanjkljiva vloga, ki jo je v njihovem imenu vloil odvetnik, zavrena, lahko pride do tega, da imetniki materialnih pravic svoje pravice ne bodo mogli nikoli ve uveljaviti. Tako je posebej glede imetnikov pravic, za uveljavljanje katerih pravo doloa prekluzivne roke, glede katerih ni pravila, enakega tistemu iz prvega odstavka 367. lena OZ,(10) in kjer ni vrnitve v prejnje stanje. Ker pozna ta institut le procesno pravo, ga za roke materialnega prava ni mogoe uporabiti. Prekluzivni roki so pogosto precej kratki.(11) Pojavljajo se tudi na posebej obutljivih podrojih, kjer je mono izraena potreba po varstvu ibkejih strank, med drugim na podroju druinskih razmerij,(12) v delovnem pravu in na nekaterih drugih pravnih podrojih.(13) V sporih nepremoenjske narave iz druinskih razmerij tudi morebitni odkodninski zahtevek zoper odvetnika, ki je malomarno sestavil nepravilno ali nepopolno vlogo, ne pomeni ustreznega varstva.(14) 14. lovekove pravice je mogoe omejiti le v primerih, ki jih izrecno doloa Ustava, in zaradi varstva lovekovih pravic drugih (tretji odstavek 15. lena Ustave). Po ustaljeni ustavnosodni presoji je mogoe omejiti lovekovo pravico, e je zakonodajalec zasledoval ustavno dopusten cilj in e je omejitev skladna z naeli pravne drave (2. len Ustave), in sicer s tistim izmed teh nael, ki prepoveduje prekomerne posege drave (splono naelo sorazmernosti). 15. Iz odgovorov Dravnega zbora in Vlade ter iz stali, ki jih je Vlada kot predlagatelj ZPP-D izrazila v zakonodajnem gradivu,(15) izhaja, da je namen izpodbijane ureditve pospeitev pravdnega postopka, zagotavljanje ustavno zajamene pravice do sojenja brez nepotrebnega odlaanja in poveanje odgovornosti odvetnikov za hitro in uinkovito vodenje postopka ter za kvalitetno in strokovno zastopanje strank. Ustavno sodie meni, da so navedeni cilji ustavno dopustni cilji za omejitev lovekove pravice do sodnega varstva. Vsebinsko izhajajo predvsem iz tenje po uinkovitem zagotavljanju iste lovekove pravice nasprotne stranke, ki je prizadeta s podaljanjem pravdnega postopka, ki je posledica vlaganja formalno pomanjkljivih vlog in pozivanja sodi na njihovo popravo ali dopolnitev. 16. Ker poseg v pravico iz prvega odstavka 23. lena Ustave zasleduje ustavno dopustne cilje in s tega vidika ni nedopusten, je treba oceniti e, ali je izpodbijana ureditev v skladu s splonim naelom sorazmernosti. Oceno, ali ne gre morda za prekomeren poseg, opravi Ustavno sodie na podlagi t. i. strogega testa sorazmernosti v skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo.(16) 17. V obravnavani zadevi se Ustavnemu sodiu ni bilo treba opredeliti, ali pomeni izpodbijana ureditev primeren in nujen poseg v lovekovo pravico do sodnega varstva. Oitno je namre, da na podlagi drugega odstavka 108. lena ZPP prihaja tudi do zelo intenzivnih posegov v navedeno lovekovo pravico in to tudi v primerih lapsusov, vije sile, nezakrivljenih napak in v drugih primerih, ki jim ni mogoe oitati nezadostne skrbnosti strokovnjaka. Zavrenje odvetnike vloge brez pozivanja na popravo ali dopolnitev ima za posledico trajno izgubo pravice do sodnega varstva stranke, ki je imetnik pravice materialnega prava, e je e potekel prekluzivni rok za varstvo te pravice (13. toka obrazloitve te odlobe). Velika tea posledic izpodbijane dolobe je oitno nesorazmerna z morebitnimi njenimi koristmi oziroma pozitivnim vplivom na pospeitev postopka. Pri oceni obsega koristi je namre treba upotevati, da pozivanje na dopolnitev formalno pomanjkljivih odvetnikih vlog praviloma povzroi le kraji zastoj v postopku. 18. Ustavno sodie meni, da izpodbijana ureditev prekomerno posega v pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. lena Ustave. Zato jo je razveljavilo. 19. Ker je Ustavno sodie razveljavilo izpodbijano dolobo e zaradi neskladja s prvim odstavkom 23. lena Ustave, ni ocenjevalo drugih oitkov predlagatelja.
26

C. 20. Ustavno sodie je sprejelo to odlobo na podlagi 43. lena ZUstS in druge alineje drugega odstavka 46. lena Poslovnika Ustavnega sodia (Uradni list RS, t. 86/07) v sestavi: predsednik Joe Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozeti, Jasna Pogaar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odlobo je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Mozeti. Joe Tratnik l.r. Predsednik (1) ZPP v 180. lenu zahtevek pojmuje v smislu tobenega predloga, saj govori posebej o zahtevku in posebej o dejstvih, ki ga utemeljujejo (glej pri A. Gali v: L. Ude, A. Gali (red.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in GV Zaloba, Ljubljana 2006, str. 122-123). Formalno gledano je zato vpraanje doloenosti zahtevka treba razumeti loeno od vpraanja navedbe zadostne dejanske podlage (individualizacije zahtevka). (2) Pravdno dejanje je ravnanje procesnega subjekta, ki neposredno proizvaja z zakonom doloen procesnopravni uinek v pravdi (S. Triva, M. Dika, Graansko parnino procesno pravo, 7. spremenjena in dopolnjena izdaja, Narodne novine, d. d., Zagreb 2004, str. 343). (3) H. W. Fasching, Lehrbuch des sterreichischen Zivilprozessrechts, 2. predelana in dopolnjena izdaja, Manz, Dunaj 1990, str. 263. (4) len 105.b ZPP pove, kaj se teje za pisno vlogo, in doloa nain njene vloitve pri sodiu. (5) Minister za pravosodje sicer e ni predpisal pogojev in naina vloitve vlog v elektronski obliki oziroma po elektronski poti, oblike zapisa vloge v elektronski obliki ter organizacije in delovanja informacijskega sistema, za kar ga pooblaa etrti odstavek 105.b lena ZPP. (6) N. Betetto v: L. Ude, A. Gali (red.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in GV Zaloba, Ljubljana 2005, str. 437, in tam citirana sodna praksa. (7) Tako pravna teorija oznauje nerazumljive in nepopolne vloge (prav tam). (8) Primerjaj z A. Gali, Ustavno civilno procesno pravo, GV Zaloba, Ljubljana 2004, str. 129. (9) Razen za tiste, kjer je pravni temelj za obravnavo formalno pomanjkljivih odvetnikih (lahko tudi drugih) vlog v drugi dolobi ZPP (npr. etrti odstavek 98. lena in 336. len ZPP itd.). (10) len 345 OZ namre doloa, da se pravila o zastaranju ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu doloen rok, v katerem je treba vloiti tobo ali opraviti doloeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena (345. len OZ). (11) Subjektivni rok za vloitev tobe za razveljavitev izpodbojne pogodbe je eno leto (prvi odstavek 99. lena OZ). Stranka predpogodbe lahko zahteva sklenitev glavne pogodbe v estih mesecih od izteka roka, doloenega za njeno sklenitev, e pa ta rok ni doloen, od dneva, ko bi po naravi posla in okoliinah pogodba morala biti sklenjena (peti odstavek 33. lena OZ). (12) Mo lahko izpodbija oetovstvo otroka, ki ga je njegova ena rodila v zakonski zvezi, v enem letu od tedaj, ko je izvedel za okoliine, ki vzbujajo sum, da otrok ni njegov, vendar najkasneje pet let po rojstvu otroka (96. len Zakona o zakonski zvezi in druinskih razmerjih, Uradni list RS, t. 96/04 - uradno preieno besedilo - v nadaljevanju ZZZDR). Otrok lahko s tobo izpodbija, da je njegov oe tisti, ki po tem zakonu velja za njegovega oeta, in sicer v petih letih od dneva, ko postane polnoleten (98. len ZZZDR). (13) Glej 204. len Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, t. 42/02 in nasl. - ZDR). Drugi odstavek 108. lena ZPP se v delovnih in socialnih sporih uporablja na podlagi napotila iz 19. lena Zakona o delovnih in socialnih sodiih (Uradni list RS, t. 2/04 in 10/04 - popr. - ZDSS-1). (14) N. Betetto v: L. Ude, A. Gali (red.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem spremenjenih lenov, 4. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in GV Zaloba, Ljubljana 2010, str. 83. (15) Poroevalec DZ, t. 21/08, str. 4 in 15. (16) Glej odlobo t. U-I-18/02 z dne 24. 10. 2003 (Uradni list RS, t. 108/03, in OdlUS XII, 86); 25. toka obrazloitve.

27