Professional Documents
Culture Documents
SEMINAR
ZA USVOJUVAWE I PRIMENA NA
SMETKOVODSTVENITE POLITIKI
RABOTEN MATERIJAL
Podgotven od:
Branko Kostovski
Slav~o Nikolovski
Zlatko Mitrevski
Juni 2005
SODR@INA
VOVED
1. SMETKOVODSTVENI POLITIKI
1.1. VOVED
1.2. CELI I NOSITELI NA SMETKOVODSTVENITE POLITIKI
1.2.1. Celi na smetkovodstvenite politiki
1.2.2. Nositeli na smetkovodstvenite politiki
1.3. SMETKOVODSTVENITE POLITIKI KAKO DEL OD CELINATA NA
FINANSISKITE IZVE[TAI
1.4. POTREBA OD VODEWE NA OSMISLENA SMETKOVODSTVENA POLITIKA
1.5. IZBOR, USVOJUVAWE I PRIMENA NA SMETKOVODSTVENITE POLITIKI
1.5.1. Usvojuvawe na smetkovodstvenite politiki (so primer na odluka)
1.5.2. Primena na odlukata za smetkovodstvenite politiki
3. PRAKTI^NI PRIMERI
3.1. CELOSEN PRIMER
3.2. PRAKTI^NI PRIMERI ZA KOREKCII KAJ NEDVI@NOSTITE, POSTROJKITE
I OPREMATA (NPO)
3.2.1. Primeri koga fer vrednosta na (NPO) e pomala od smetkovodstvenata
vrednost
3.2.2. Primeri koga fer vrednosta na (NPO) e pogolema od smetkovodstvenata
vrednost
3.2.3. Primer koga se vr{i promena na procenetiot korisen vek na NPO
3.3. PRAKTI^NI PRIMERI ZA KOREKCII KAJ ZALIHITE
3.3.1. Primeri koga zalihite se preceneti
3.4. PRAKTI^NI PRIMERI KAJ POBARUVAWATA I OBVRSKITE
3.4.1. Pobaruvawa po osnov na proda`ba
3.4.2. Obvrski
VOVED
Primenata na Pravilnikot za vodewe na smetkovodstvoto (ponatamu:
Pravilnik) koj e objaven vo Slu`ben vesnik na RM br. 94/04 i 11/05 e zadol`itelna
za site trgovci. Toa prakti~no zna~i deka site trgovci (mikro, mali, sredni i golemi)
se dol`ni da vodat smetkovodstvo vo soglasnost so Me|unarodnite smetkovodstveni
standardi, koi pod imeto Me|unarodni standardi za finansisko izvestuvawe MSFI se objaveni kako sostaven del na Pravilnikot. So ogled na toa {to
Pravilnikot e vo primena od 01.01.2005 godina, sosema e jasno deka trgovcite treba da
prezemat serija na aktivnosti, so cel da go usoglasat svoeto smetkovodstvo so
barawata propi{ani vo Pravilnikot.
Ovoj seminarski materijal za svoja osnova go ima MSFI 1 Prvi~no usvojuvawe
na Me|unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe, zatoa {to toj dominantno ja
regulira temata za koja se diskutira na ovoj seminar. ^itatelite koi go pro~itale
seminarskiot materijal za Prva primena na Me|unarodnite standardi za finansisko
izvestuvawe (distribuiran na seminarot vo Sandanski Noemvri/Dekemvri 2004),
treba da imaat vo predvid deka seto ona {to e napi{ano tamu e sosema validno i
denes, od aspekt na primena na Pravilnikot. Ova e sosema logi~no, ako se ima vo
predvid deka MSFI ne se pod jurisdikcija na nitu edno nacionalno zakonodavstvo
(vklu~uvaj}i go i na{eto) i deka MSFI 1 objaven vo Pravilnikot pretstavuva prevod
na originalniot tekst na standardot objaven na angliski jazik. Vpro~em, vnimatelniot
~itatel }e zabele`i deka skeletot na ovoj seminarski materijal, vo golem del e
so~inet od sodr`ini od prethodniot, koi ovde se restruktiurani i dopolneti so novi
(delot za smetkovodstvenite politiki) so cel da se podobri negovata sodr`ina.
Treba da se ima vo predvid deka od aspekt na MSFI 1, bezmalku site trgovci vo
Republika Makedonija (ako ne i site) imaat tretman na subjekti koi za prvpat gi
primenuvaat (usvojuvaat) MSFI (prvi~en usvojuva~, termin koj se upotrebuva vo
Pravilnikot), pa spored toa, site po~etni aktivnosti za implementacija na bilo kakvi
smetkovodstveni politiki podrazbiraat zadol`itelna primena na odredbite od
MSFI 1.
Sodr`inite vo materijalot se grupirani vo ramkite na tri celini i toa:
- izbor (usvojuvawe) na smetkovodstvenite politiki;
- prvi~no usvojuvawe (prva primena) na Me|unarodnite standardi za
finansisko izvestuvawe (MSFI 1), i
- prakti~ni primeri.
So ogled na mnogubrojnite specifi~nosti (i nivnata obemnost za da bidat
opfateni vo vakov materijal), temite koi se odnesuvaat na promenite koi treba da se
napravat vo smetkovodstveniot informacionen sistem kako preduslov za efikasna
primena na usvoenite smetkovodstveni politiki }e bidat prezentirani niz diskusija
i razmena na mislewa vo tekot na seminarot.
^itatelot treba da ima vo predvid deka nekoi bitni aspekti koi se odnesuvaat
na smetkovodstvenite politiki, a koi ve}e bile opfateni vo ramkite na prvata
celina, povtorno se dadeni vo ramki na vtorata celina, so cel da se potencira
nivnoto zna~ewe vo dadeniot kontekst.
Pri upotrebata na terminite vo ovoj tekst osobeno vnimanie se obrnuva na
doslednosta. Razgledajte gi dobro definiciite dadeni vo to~kata 2.1. na ovoj
materijal, zatoa {to ovie termini (poimi) mnogu ~esto se upotrebuvaat vo tekstot i
potrebno e to~no i celosno razbirawe na nivnata sodr`ina. Pritoa, imajte vo predvid
deka ovie definicii ne se objaveni vo Pravilnikot, iako tie pretstavuvaat
integralen del na MSFI 1 vo negovata originalna verzija. Ne znaeme dali e toa
slu~aen ili nameren propust, no znaeme deka bez vistinsko razbirawe na sodr`inata
na poimite, e nemo`no da se sprovedat aktivnostite na adekvaten na~in.
Neka ne ve zagri`uva faktot {to nekoi poimi (termini) upotrebeni vo ovoj
materijal ne se identi~ni so onie objaveni vo Pravilnikot. Razli~nite zborovi
upotrebeni za eden ist poim nemaat nikakvo zna~ewe od aspekt na primenata na
Pravilnikot. Ako ne e premnogu pretenciozno, dozvoluvame da ka`eme deka od aspekt
na primenata na Pravilnikot (vo delot koj se odnesuva na MSFI 1), vo najgolemiot
broj slu~ai, ovoj materijal }e bide sosema dovolen, duri i ako nemate namera voop{to
da go ~itate MSFI 1 objaven vo Pravilnikot. Slobodno kontaktirajte ne, dokolku go
barate ravenstvoto pome|u nekoj poim objaven vo ovoj materijal so nekoj objaven vo
Pravilnikot, no so drug naziv. Nie se obidovme vo delot za definiciite daden vo
to~kata 2.1. na ovoj materijal, vo zagradite do sekoj poim da gi vklu~ime i terminite
upotrebeni vo Pravilnikot, {to uka`uva na faktot deka nezavisno od toa koj termin
se upotrebuva od navedenite, stanuva zbor za ista sodr`ina.
Imajte vo predvid deka ovoj materijal ne pretstavuva prira~nik za MSFI. Taka
obemna sodr`ina ne bi mo`ela da bide opfatena vo ramkite na seminarski materijal
od ovoj tip. Za takvi nameni integralniot tekst na MSFI (MSS) pretstavuva osnovna
literatura, a avtorskite tekstovi koi se odnesuvaat na oddelnite standardi se
korisni od aspekt na ilustracijata na nivnata primena.
Slobodno preskoknete gi onie delovi od ovoj materijal (na primer onie koi se
odnesuvaat za primawata na vrabotenite, slo`enite finansiski instrumenti ili pak
mo`ebi delovnite (biznis) kombinacii) dokolku vo va{eto smetkovodstvo nemate
takvi stavki i transakcii. I pokraj svojata nerelevantnost za najgolemiot del od
subjektite, tie se prezentirani vo ovoj materijal zaradi kompletnosta na temata. Onie
pra{awa pak, za koi smetavme deka se od su{tinsko zna~ewe gi potenciravme
(povtorivme) na pove}e mesta vo ramkite na ovoj materijal, taka da duri i ako gi
preskoknete na edno mesto, golema e verojatnosta da gi pro~itate na drugo mesto vo
materijalot.
Zadol`itelno razgledajte gi prakti~nite primeri koi se dadeni vo posledniot
del od materijalot. Tamu se opfateni stavkite koi potencijalno bi bile koregirani
vo po~etniot MSFI bilans na sostojba vo najgolemiot broj na slu~ai, kako {to se
nedvi`nostite, postrojkite i opremata, zalihite, pobaruvawata i obvrskite.
Na krajot }e napomeneme deka MSFI koi se primenuvaat vo Republika
Makedonija se onie koi se objaveni vo Pravilnikot. Nivnoto a`urirawe treba da se
vr{i na godi{na osnova, so cel tie da bidat soodvetni na MSFI publikuvani od
Odborot za me|unarodni smetkovodstveni standardi (International Accounting Standards
Board - IASB). Po~nuvaj}i od prvi april 2001 godina, Odborot gi prezede
odgovornostite za donesuvawe na MSS od negoviot prethodnik Komitetot za
me|unarodni smetkovodstveni standardi (International Accounting Standards Committee IASC (1973 2001)). Standardite koi gi publikuva IASB se narekuvaat Me|unarodni
Standardi za Finansisko Izvestuvawe (International Financial Reporting Standards
IFRS) MSFI. Pritoa, IASB gi prifati dotoga{ donesenite standardi od strana na
IASC, koi prodol`uvaat da se imenuvaat kako Me|unarodni Smetkovodstveni
Standardi (IAS).
Odborot za Me|unarodni Smetkovodstveni Standardi e nezavisna organizacija
koja donesuva (usvojuva) smetkovodstveni standardi so sedi{te vo London. Toj se
obvrza vo svoeto deluvawe da razvie edinstveni i razbirlivi globalni
smetkovodstveni standardi koi }e obezbedat transparentna i sporedliva
informacija vo finansiskite izve{tai koi se izgotvuvaat za op{ta namena.
Nastojuvaj}i da ja postigne ovaa cel Odborot sorabotuva so nacionalnite
smetkovodstveni tela, so {to pridonesuva za promocija na smetkovodstvenite
standardi {irum svetot, a negovoto finansirawe go obezbeduvaat pogolemite
smetkovodstveni firmi, privatni finansiski institucii i industriski kompanii,
centralni banki i drugi me|unarodni i profesionalni organizacii.
Pokraj standardi, Odborot publikuva i serija na Tolkuvawa na Me|unarodnite
Smetkovodstveni Standardi usvoeni od Komitetot za tolkuvawe na standardite
(International Financial Reporting Interpretations Committee IFRIC). Rezimeata na ovie
tolkuvawa se objaveni vo Pravilnikot i nivnata primena e isto taka zadol`itelna
kako i onaa na MSFI.
Prviot del od ovoj materijal koj se odnesuva na smetkovodstvenite politiki go
podgotvija Slav~o Nikolovski i Zlatko Mitrevski, a vtoriot i tretiot del koi se
odnesuvaat na prvi~noto usvojuvawe na MSFI i prakti~nite primeri (kako i ovoj
voved) gi podgotvi Branko Kostovski.
2. SMETKOVODSTVENI POLITIKI
1.1.VOVED
Poslednite godini se pove}e zemji vo ramkite na podgotovkata i
prezentiraweto na finansiskite izve{tai gi primenuvaat Me|unarodnite
Smetkovodstveni Standardi, a vo na{ata zemja, namesto da se raboti na podgotovkata
za primena na standardite, samo se zboruva{e za nivnata primena. U{te vo dale~nata
1997 godina se objavi Pravilnikot za smetkovodstvenite standardi (Slu`ben vesnik
40/97), no primenata na me|unarodnite smetkovodstveni standardi ne se slu~i. Vo
otsustvo na profesionalna asocijacija koja }e bide nositel na implementacijata na
MSS, i nezainteresiranost na dr`avnite organi za regulirawe na ovaa materija i
sozdavawe na ramka za podgotovka i prezentirawe na finansiskite izve{tai se
izgubi nepovratno period od nekolku godini. I, se slu~i toa {to postojano se slu~uva,
se donese zakon koj usoglasuvaj}i gi re{enijata so evropskoto zakonodavstvo propi{a
primena na MSS, odnosno nalo`i izgotvuvawe i prezentirawe na finansiskite
izve{tai vrz osnova na me|unarodnite smetkovodstveni standardi. Imeno, vo ~len 469
od Zakonot za trgovskite dru{tva se propi{a deka sekoj golem i sreden trgovec, kako i
trgovcite koi vr{at bankarski dejnosti, dejnosti na osiguruvawe, trgovcite koi
kotiraat na berza kako i trgovcite ~ii finansiski izve{tai vleguvaat vo
konsolidirani finansiski izve{tai, imaat obvrska da podgotvuvaat i da
podnesuvaat izve{tai vo soglasnost so usvoenite me|unarodni smetkovodstveni
standardi objaveni vo slu`ben vesnik na Republika Makedonija. Drugite trgovci
mo`at da podgotvuvaat i podnesuvaat finansiski izve{tai vo soglasnost so MSS.
So vakvoto zakonsko re{enie se sozdade zakonska ramka za primena na
smetkovodstvenite standardi, a toa se potvrdi i so donesuvaweto na Pravilnikot za
vodewe na smetkovodstvo (Sl. vesnik na RM br. 94/2004) so koj se objavija
me|unarodnite smetkovodstveni standardi.
MSS zna~ajno vlijaat na podobruvaweto i harmonizacijata na finansiskoto
izvestuvawe. Ottuka tie se koristat po pove}e osnovi. Najprvo, zaradi potrebata za
oblikuvawe na nacionalnoto smetkovodstvo vo mnogu zemji. Potoa, od strana na
berzata i drugi zakonodavni tela, koi baraat od stranskite i doma{nite pretprijatija
da gi prezentiraat smetkovodstvenite izve{tai vo soglasnost so MSS. Poslednite
godini se zgolemuva interesot za MSS od strana na mnogu pretprijatija koi gi
koristat. Vo sovremeni uslovi na rabotewe, slobodno mo`e da se re~e deka MSS
pretstavuvaat conditio sine qua non za efikasno funkcionirawe na pazarnata
ekonomija, posebno za efikasnosta na pazarot na kapital, bidej}i go olesnuvaat
investiraweto, a so samoto toa zna~ajno go podobruvaat i zabrzuvaat ekonomskiot
razvoj.
Analogno na navedenoto, ovde }e stane zbor za smetkovodstvenite politiki.
Prvo }e se osvrneme na celite i nositelite na smetkovodstvenite politiki. Potoa }e
stane zbor za smetkovodstvenite politiki kako del od celinata na finansiskite
izve{tai. Potrebata za vodewe na osmislena smetkovodstvena politika i
obezbeduvawe na kvalitetni finansiski izve{tai e slednoto pra{awe za koe }e
stane zbor. Nakraj, }e napravime osvrt na izborot i primenata na smetkovodstvenite
politiki vo na{ata praksa od aspekt na ocenka na sostojbata i pravcite na nivniot
iden razvoj.
1.2. CELI I NOSITELI NA SMETKOVODSTVENITE POLITIKI
1.2.1. Celi na smetkovodstvenite politiki
Spored MSS 1 Prezentirawe na finansiskite izve{tai, Smetkovodstvenite
politiki se specifi~ni principi, osnovi, konvencii, pravila i praktiki usvoeni od
strana na pretprijatieto pri podgotvuvaweto i prezentiraweto na finansiskite
izve{tai. Postojat razli~ni smetkovodstveni politiki vo primena, duri i koga se
odnesuvaat na ista oblast. Poradi toa e potrebno procenuvawe pri izborot i
primenata na onie smetkovodstveni politiki, koi vo dadenite uslovi na rabotewe na
10
11
12
4. Zalihi
^len 8
Politikata na priznavawe na zalihite opfa}a: surovini i materijali,
nedovr{eno proizvodstvo, gotovi proizvodi i trgovska stoka (dobra).
Zalihite vo momentot na nabavka se vrednuvaat so primena na metodot na
istoriski tro{oci ili neto proda`na vrednost, vo zavisnost od toa koja vrednost od
dvete e poniska.
4.1 Zalihi na dobra i materijali
^len 9
Zalihite na dobra i materijali se vrednuvaat spored tro{ocite na kupuvawe
(nabavka). Tro{ocite na nabavka podrazbiraat fakturna vrednost i direktni zavisni
tro{oci na nabavkata, a trgovskite popusti, rabati i sli~ni stavki ja smaluvaat
fakturnata cena.
Fakturnata cena se utvrduva na osnova na iznosot sodr`an vo fakturata na
dobavuva~ot. Dokolku dobavuva~ot ne dostavi faktura, kalkulacijata vo vrska so
presmetuvaweto na vrednosta na zalihite se izrabotuva vrz baza na dogovorenata
cena, pri {to neposeduvaweto na faktura ne mo`e da bide pri~ina za docnewe so
izrabotkata na kalkulacijata.
Zavisnite tro{oci na nabavkata gi so~inuvaat slednite direktni tro{oci:
- uvoznite dava~ki i danoci osven iznosite koi mo`at da se refundiraat, i ovie
iznosi se evidentiraat kako pobaruvawa;
- tro{ocite na prevoz na zalihite vo visina na ispostavenata faktura od
prevoznikot; vo slu~aj na sopstven prevoz se sostavuva kalkulacija za cenata na
~inewe na sopstveniot prevoz, koja opfa}a amortizacija i tro{oci na
odr`uvawe na prevoznoto sredstvo, zarabotkata i drugite primawa na
vrabotenite koi go opslu`uvaat prevoznoto sredstvo, gorivo, osiguruvawe i
drugi tro{oci; ovaa cena na ~inewe ne vklu~uva ostvarena dobivka i ne treba
da bide pogolema od voobi~aenata cena za takov prevoz;
- manipulativni tro{oci, tro{oci za utovar i istovar;
- drugi tro{oci koi mo`at direktno da se pripi{at na nabavkata: posredni~ki
tro{oci, {pediterski tro{oci, tro{oci za pridru`ba na specijalni pratki i
sli~ni tro{oci nastanati so cel zalihite da pristignat na posakuvanata
lokacija i vo posakuvaniot oblik.
4.2 Zalihi na nedovr{eno proizvodstvo i gotovi proizvodi
^len 10
Zalihite na nedovr{enoto proizvodstvo i gotovite proizvodi se vrednuvaat na
baza na istoriski tro{oci, odnosno vo visina na cenata na ~inewe. Cenata na ~inewe
sodr`i:
- tro{oci na direktni plati
- tro{oci na direktni materijali
- indirektni, odnosno op{ti tro{oci na proizvodstvo
Vo vrednosta na zalihite ne vleguvaat, tuku pretstavuvaat rashod na periodot
slednite tro{oci:
- administrativni tro{oci
- amortizacija i odr`uvawe na neproizvodnite postojani sredstva
- tro{ocite za kamata
- tro{ocite za: marketing, reklama, proda`ba, distribucija, reprezentacija
- tro{ocite za nevooobi~aeno golem iznos na otpaden materijal, trud ili drugi
proizvodni tro{oci
- tro{oci za ~lenarini
- tro{oci za istra`uvawe i
- tro{oci za razvoj, osven koga se odnesuvaat na dizajn ili konstrukcija na
predmeti nameneti za proda`ba.
13
14
15
16
Finansiski obvrski
^len 22
Priznavawe
Site finansiski obvrski treba da bidat priznaeni vo bilansot na sostojba na
dru{tvoto, vklu~uvajki gi i izvedenite finansiski instrumenti odnosno derivati,
koga i samo koga dru{tvoto }e stane dogovorna strana vo dogovornite odredbi za
finansiskite obvrski.
Finansiskite obvrski po~etno se priznavaat so presmetka na datumot pod koj
dru{tvoto se obvrzuva deka }e kupi ili prodade nekoe finansisko sredstvo.
Po~etno merewe
Finansiskite obvrski pri po~etnoto priznavawe se merat na osnova na
nabavnata cena, koja predstavuva fer vrednost za primeniot nadomet, i gi opfa}a
tro{ocite na steknuvawe i drugite tro{oci, kako brokerskite provizii, honorari,
bankarski provizii i sli~no.
Dopolnitelno merewe
Po po~etnoto priznavawe i merewe, site finansiski obvrski, osven obvrskite
koi se ~uvaat za trguvawe i derivatite koi predstavuvaat obvrski, se merat po
nabavnata cena (vrednost).
Finansiskite obvrski koi se ~uvaat za trguvawe i derivatite, osven
derivatnite obvrski koi se povrzani i koi mora da bidat izmereni so isporakata na
nekoj nekotiran instrument na akcionerskiot kapital, posle po~etnoto priznavawe i
merewe se merat po fer vrednost.
Dobivkata ili zagubata na osnova na finansiski obvrski koi se dr`at zaradi
trguvawe, koja }e nastane poradi promena vo fer vrednosta na finansiskata obvrska,
treba da se vklu~i vo neto dobivkata ili zagubata na periodot vo koja nastanala.
^len 23
Rezervirawata se priznavaat koga postoi obvrska koja nastanala kako rezultat
na minat nastan (istoriska transakcija), ako e verojatno deka izmiruvaweto na taa
obvrska }e dovede do odliv na resursi i ako mo`e da se napravi sigurna procenka na
iznosot na taa obvrska.
Izvr{enite rezervirawa }e se preispituvaat na datumot na bilansot i dokolku
postoi potreba, }e se prilagoduvaat taka da ja odrazuvaat najdobrata procenka.
Dokolku ne postoi verojatnost deka }e dojde do odliv na resursi za namiruvawe na
obvrskata, rezerviraweto se ukinuva vo korist na prihodite.
Rezerviraweto se koristi isklu~ivo za rashodi koi prvobitno se priznaeni.
Koga }e nastane odliv na resursi po osnov na obvrska za koja e izvr{eno rezervirawe,
stvarnite izdatoci ne se priznavaat povtorno kako rashod, tuku se vr{i ukinuvawe na
prethodno priznaeniot iznos na rezerviraweto.
PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
^len 24
Ovaa odluka se primenuva za finansiskite izve{tai koi }e se sostavuvaat za
delovnata 2005 godina i za narednite godini.
IV.
^len 25
Usvoenite smetkovodstveni politiki so ovaa odluka, mo`at da se menuvaat
samo so promena na zakon, teloto koe gi nosi Me|unarodnite smetkovodstveni
standardi ili ako taa promena vlijae na porealno prika`uvawe na nastanite ili
transakciite vo finansiskite izve{tai na dru{tvoto.
Br.-------------,
datum---------------------------Upraven odbor
17
18
19
neposredno
pred
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
01.01.04
31.12.04
31.12.05
31
32
33
34
i
gi
se
so
35
36
37
01.01.04
31.12.04
31.12.05
38
3. PRAKTI^NI PRIMERI
3.1. CELOSEN PRIMER
Sostojbata na smetkite na glavnata kniga na 01.01.2004. (datum na preminuvawe
na MSFI) na subjektot ABV bila sledna:
Nedvi`nosti, postrojki
i oprema (NPO)
dolguva
pobaruva
10.000
Akumulirana
amortizacija na NPO
dolguva
pobaruva
4.000
Gotovi proizvodi
dolguva
pobaruva
4.000
Pobaruvawa
dolguva
pobaruva
3.000
Obvrski
dolguva
pobaruva
8.000
Akumulirana dobivka
dolguva
pobaruva
5.000
Opis
Iznos
Dolguva
Pobaruva
2.100
2.100
Akumulirana dobivka
Akumul. amortizacija (NPO)
Akumulirana dobivka
Gotovi proizvodi
1.500
Akumulirana dobivka
Pobaruvawa
1.000
Obvrski
Akumulirana dobivka
500
1.500
1.000
500
Akumulirana
amortizacija na NPO
dolguva
pobaruva
6.100
Gotovi proizvodi
dolguva
pobaruva
2.500
Pobaruvawa
dolguva
pobaruva
2.000
Obvrski
dolguva
pobaruva
7.500
Akumulirana dobivka
dolguva
pobaruva
900
39
KAPITAL I OBVRSKI
Iznos
Opis
Iznos
Obvrski
3.900
7.500
2.500 Akumulirana dobivka
900
2.000
Vkupno
8.400
8.400
40
Akumulirana
amortizacija na NPO
dolguva
pobaruva
6.100
2.000
(k) 700
S 7.400
Pobaruvawa
dolguva
pobaruva
2.000
23.000
S 25.000
Obvrski
dolguva
pobaruva
7.500
25.000
S 32.500
Akumulirana dobivka
dolguva
pobaruva
900
700
S 1.600
Rashod za amortizacija
dolguva
pobaruva
2.000
(k) 700
1.300
TPP
dolguva
pobaruva
18.000
18.000
Prihodi i prenos
dolguva
pobaruva
23.000
18.000
1.300
700
3.000
Gotovi proizvodi
dolguva
pobaruva
2.500
25.000
18.000
(k) 3.000
S 6.500
Administrativni i
proda`ni rashodi
dolguva
pobaruva
(k) 3.000
3.000
Bilansite na uspeh (prethodno izgotveniot i objaven i koregiraniot koj treba da se
prezentira kako sostaven del na prvite MSFI finansiski izve{tai) se dadeni vo
prodol`enie.
BILANS NA USPEHOT ZA 2004 GODINA
OPIS
Prihodi
Tro{oci na prodadeni proizvodi
Administrativni i proda`ni rashodi
Amortizacija
Dobivka
Objaven iznos
23.000
(18.000)
(2.000)
3.000
Koregiran iznos
23.000
(18.000)
(3.000)
(1.300)
700
41
Objaven iznos
Koregiran iznos
4.000
11.000
26.000
41.000
2.600
6.500
25.000
34.100
33.000
8.000
41.000
32.500
1.600
34.100
Akumulirana
amortizacija na NPO
dolguva
pobaruva
7.400
Gotovi proizvodi
dolguva
pobaruva
6.500
Pobaruvawa
dolguva
pobaruva
25.000
Obvrski
dolguva
pobaruva
32.500
Akumulirana dobivka
dolguva
pobaruva
1.600
42
43
44
Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Iznos
Dolguva
Pobaruva
2.100
4.000
6.100
Spored toa, i spored ovoj metod, po~nuvaj}i od 2004 godina, godi{niot iznos na
amortizacija za ovaa stavka }e bide 1.300.
3.2.2. Primeri koga
smetkovodstvenata vrednost
fer
vrednosta
na
(NPO)
pogolema
od
10.000
5
20%
4.000
6.000
8.100
Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Iznos
Dolguva
Pobaruva
2.100
2.100
10.000
1.900
8.100
3
2.700
45
10.000
5
20%
4.000
6.000
8.100
2.100
35%
3.500
1.400
Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Iznos
Dolguva
Pobaruva
3.500
1.400
2.100
13.500
5
20%
5.400
8.100
2.700
46
10.000
5
20%
4.000
6.000
8.100
Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Iznos
Dolguva
Pobaruva
4.000
1.900
2.100
8.100
0
8.100
3
2.700
Spored toa, i spored ovoj metod po~nuvaj}i od 2004 godina, godi{niot iznos na
amortizacija za ovaa stavka }e bide 2.700.
3.2.3. Primer koga se vr{i promena na procenetiot korisen vek na NPO
Smetkovodstvenata vrednost na nekoja oprema (istata od prethodniot primer) e
dadena vo slednata tabela:
Nabavna vrednost na opremata (vo upotreba od 01.01.2002.)
Procenet ekonomski vek (korisen vek na upotreba) vo godini
Amortizaciona stapka
Akumulirana amortizacija
Sega{na (smetkovodstvena) vrednost
Proceneta fer (objektivna) vrednost na opremata na 01.01.2004.
10.000
5
20%
4.000
6.000
8.100
Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Iznos
Dolguva
Pobaruva
2.100
2.100
10.000
1.900
8.100
5
1.620
47
Site tri na~ini koi bea dadeni vo to~kite 3.2.1. i 3.2.2. mo`at da se primenat i
vo navedenite okolnosti (koga se menuva procenetiot korisen vek na upotreba), so toa
{to nie ovde go razgledavme samo prviot na~in. Po analogija lesno mo`at da se
primenat i drugite dva sledej}i gi primerite koi bea prethodno dadeni vo to~kite
3.2.1. i 3.2.2.
3.3. PRAKTI^NI PRIMERI ZA KOREKCII KAJ ZALIHITE
Koga stanuva zbor za zalihite i potrebnite korekcii za niv vo po~etniot MSFI
bilans na sostojba tie naj~esto }e se pravat zatoa {to zalihite se preceneti pa treba
da se namali nivnata smetkovodstvena vrednost. Se razbira mo`na e i obratna
sostojba, zalihite da bidat potceneti, pa da e potrebno da se zgolemi nivnata
smetkovodstvena vrednost, {to e redok slu~aj. Od tie pri~ini, nema da razgledame
primeri koga zalihite se potceneti zatoa {to analogijata e ista, samo kni`ewata se
obratni.
3.3.1. Primeri koga zalihite se preceneti
Zalihite bi mo`ele da bidat preceneti pome|u drugoto i dokolku:
- nivnata smetkovodstvena vrednost e pogolema od nivnata neto realizcaiona
vrednost i
- nivnata cena na ~inewe vklu~uva tro{oci koi ne se proizvodstveni
tro{oci, tuku rashodi na periodot.
Smetkovodstvenata vrednost pogolema od neto realizacionata vrednost
Da se potsetime, neto realizaciona vrednost e proceneta proda`na cena vo
redovniot tek na raboteweto na pretprijatieto namalena za tro{ocite za nejzinoto
dovr{uvawe i procenetite tro{oci neophodni da se izvr{i proda`bata. So ogled na
toa {to smetame deka e prili~no te{ko da se utvrdi neto realizacionata vrednost na
datumot na tranzicija (01.01.2004) od dene{na perspektiva, davame sugestija toa da se
pravi samo vo isklu~itelni slu~ai i toa koga postoi dovolno potkrepuva~ka
evidencija za takvo ne{to. Imajte vo predvid deka korekciite kaj zalihite (odnosno
nivnite salda po datumot na tranzicija 01.01.2004) predizvikuvaat promeni i vo
stavkata tro{oci na prodadeni proizvodi (stoki), pa ova treba da se ima vo predvid,
bidej}i vo prvite MSFI finansiski izve{tai (koi }e bidat izgotveni za godinata koja
zavr{uva na 31.12.2005.) treba da se dade sporedben podatok i za bilansot na uspeh za
2004 godina (izgotven so retrospektivna primena na usvoenite smetkovodstveni
politiki). Poradi toa, vo primerite akumuliranata dobivka e koregirana so
posredstvo na smetkata tro{oci na prodadeni proizvodi (stoki).
Primer:
Zaradi izgotvuvawe na po~etniot MSFI bilans na sostojba, potrebno e da se
namali vrednosta na trgovskite stoki za 1.000, zaradi usoglasuvawe so neto
realizacionata vrednost. Nivnata smetkovodstvena vrednost na datumot na tranzicija
(01.01.2004.) e 5.000. Ovie trgovski stoki bile celosno realizirani vo tekot na 2004
godina.
Za da se sprovede korekcijata }e se sprovedat slednite kni`ewa:
Smetka
Nabavna vrednost na stokite
Trgovski stoki
Akumulirana dobivka
Nabavna vrednost na stokite
48
Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Iznos
Dolguva
Pobaruva
1.000
1.000
1.000
1.000
Opis
Iznos
Dolguva
Pobaruva
1.500
1.500
Akumulirana dobivka
Gotovi proizvodi
3.000
Akumulirana dobivka
Admin. i proda`ni rashodi
3.000
3.000
3.000
49
Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Iznos
Dolguva
Pobaruva
1.000
1.000
50
Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Iznos
Dolguva
Pobaruva
30
30
Iznos
AAA
BBB
VVV
GGG
DDD
\\\
Vkupno
601.000
1.600
300
400
200
1.500
605.000
Nedospeani
pobaruvawa
359.600
<30
31-60
79.700
Dospeanost vo denovi
61-90
91-120 121-180
58.500
1.500
48.600
100
24.800
60.000
1.300
50.000
200
25.000
>180
9.900
19.900
100
100
10.000
20.000
300
400
360.000
80.000
Salda
360.000
80.000
60.000
50.000
25.000
10.000
20.000
605.000
Nenaplativo (%)
2
5
10
15
20
45
75
Iznos na proceneti
nenaplativi
pobaruvawa
7.200
4.000
6.000
7.500
5.000
4.500
15.000
49.200
51
Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Iznos
Dolguva
Pobaruva
25.000
25.000
3.4.2. Obvrski
Obvrskite vo po~etniot MSFI bilans na sostojba treba da se koregiraat samo
dokolku postoi zadovolitelen dokaz za takvo ne{to. Toa e slu~aj so obvrskite koi se
zastareni spored zakonot za obligacii, obvrskite koi doveritelot gi otpi{al, a toa
smetkovodstveno ne e evidentirano, obvrskite za koi ne postoi smetkovodstvena
dokumentacija i sl. Vo takov slu~aj, za soodvetniot iznos pri izgotvuvaweto na
po~etniot MSFI bilans na sostojba se sproveduva slednoto kni`ewe:
Smetka
Obvrski
Akumulirana dobivka
Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Iznos
Dolguva
Pobaruva
iznos
iznos
52
Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Iznos
Dolguva
Pobaruva
iznos
iznos