You are on page 1of 52

Ekonomski centar "PRIMEKO"

Trgovsko dru{tvo za dano~en i smetkovodstven konsalting


ul. ^edomir Minderovi} br.29 P.F. 863 1000 Skopje
Tel/Faks + (02) 3214231, 3237066, 3215247 mob. + (070) 221-037
@iro smetka br. 300000000125554
Edinstven dano~en broj 4030994256360
Banka depozitor: Komercijalna banka AD Skopje
E-mail: primeko@mt.net.mk
www.ecprimeko.com

SEMINAR
ZA USVOJUVAWE I PRIMENA NA
SMETKOVODSTVENITE POLITIKI

RABOTEN MATERIJAL
Podgotven od:
Branko Kostovski
Slav~o Nikolovski
Zlatko Mitrevski

Juni 2005

SODR@INA

VOVED
1. SMETKOVODSTVENI POLITIKI
1.1. VOVED
1.2. CELI I NOSITELI NA SMETKOVODSTVENITE POLITIKI
1.2.1. Celi na smetkovodstvenite politiki
1.2.2. Nositeli na smetkovodstvenite politiki
1.3. SMETKOVODSTVENITE POLITIKI KAKO DEL OD CELINATA NA
FINANSISKITE IZVE[TAI
1.4. POTREBA OD VODEWE NA OSMISLENA SMETKOVODSTVENA POLITIKA
1.5. IZBOR, USVOJUVAWE I PRIMENA NA SMETKOVODSTVENITE POLITIKI
1.5.1. Usvojuvawe na smetkovodstvenite politiki (so primer na odluka)
1.5.2. Primena na odlukata za smetkovodstvenite politiki

2. MSFI 1 PRVI^NO USVOJUVAWE (PRIMENA) NA MSFI


2.1. DEFINICII
2.2. OSNOVNI ODREDBI NA MSFI 1
2.2.1. Delokrug
2.2.2. Po~eten MSFI bilans na sostojba
2.2.3. Izbor i primena na smetkovodstveni politiki
2.2.4. Izzemawa i zabrani predvideni so standardot
2.2.4.1. Izzemawa od ostanatite MSFI
2.2.4.2. Zabrana za retrospektivna primena
2.2.5. Prezentacija i obelodenuvawe
2.2.5.1. Sporedbeni informacii
2.2.5.2. Objasnuvawe na preminot na MSFI
2.2.6. Datum na primena
2.3. DELOKRUG NA MSFI 1
2.4. PRVI MSFI FINANSISKI IZVE[TAI
2.5. PO^ETEN MSFI BILANS NA SOSTOJBA
2.5.1. Izbor na smetkovodstveni politiki Op{ti principi
2.5.2. Primena na smetkovodstvenite politiki
2.5.3. Smetkovodstvo za prilagoduvawa na tranzicioniot datum
2.6. PREZENTACIJA I OBELODENUVAWE
2.6.1. Objasnuvawe na tranzicijata kon MSFI
2.6.2. Sporedbeni informacii
2.6.3. Proceneta vrednost (tro{ok, pretpostaven tro{ok)
2.7. REZIME NA ^EKORITE PRI PRVATA PRIMENA NA MSFI

3. PRAKTI^NI PRIMERI
3.1. CELOSEN PRIMER
3.2. PRAKTI^NI PRIMERI ZA KOREKCII KAJ NEDVI@NOSTITE, POSTROJKITE
I OPREMATA (NPO)
3.2.1. Primeri koga fer vrednosta na (NPO) e pomala od smetkovodstvenata
vrednost
3.2.2. Primeri koga fer vrednosta na (NPO) e pogolema od smetkovodstvenata
vrednost
3.2.3. Primer koga se vr{i promena na procenetiot korisen vek na NPO
3.3. PRAKTI^NI PRIMERI ZA KOREKCII KAJ ZALIHITE
3.3.1. Primeri koga zalihite se preceneti
3.4. PRAKTI^NI PRIMERI KAJ POBARUVAWATA I OBVRSKITE
3.4.1. Pobaruvawa po osnov na proda`ba
3.4.2. Obvrski

VOVED
Primenata na Pravilnikot za vodewe na smetkovodstvoto (ponatamu:
Pravilnik) koj e objaven vo Slu`ben vesnik na RM br. 94/04 i 11/05 e zadol`itelna
za site trgovci. Toa prakti~no zna~i deka site trgovci (mikro, mali, sredni i golemi)
se dol`ni da vodat smetkovodstvo vo soglasnost so Me|unarodnite smetkovodstveni
standardi, koi pod imeto Me|unarodni standardi za finansisko izvestuvawe MSFI se objaveni kako sostaven del na Pravilnikot. So ogled na toa {to
Pravilnikot e vo primena od 01.01.2005 godina, sosema e jasno deka trgovcite treba da
prezemat serija na aktivnosti, so cel da go usoglasat svoeto smetkovodstvo so
barawata propi{ani vo Pravilnikot.
Ovoj seminarski materijal za svoja osnova go ima MSFI 1 Prvi~no usvojuvawe
na Me|unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe, zatoa {to toj dominantno ja
regulira temata za koja se diskutira na ovoj seminar. ^itatelite koi go pro~itale
seminarskiot materijal za Prva primena na Me|unarodnite standardi za finansisko
izvestuvawe (distribuiran na seminarot vo Sandanski Noemvri/Dekemvri 2004),
treba da imaat vo predvid deka seto ona {to e napi{ano tamu e sosema validno i
denes, od aspekt na primena na Pravilnikot. Ova e sosema logi~no, ako se ima vo
predvid deka MSFI ne se pod jurisdikcija na nitu edno nacionalno zakonodavstvo
(vklu~uvaj}i go i na{eto) i deka MSFI 1 objaven vo Pravilnikot pretstavuva prevod
na originalniot tekst na standardot objaven na angliski jazik. Vpro~em, vnimatelniot
~itatel }e zabele`i deka skeletot na ovoj seminarski materijal, vo golem del e
so~inet od sodr`ini od prethodniot, koi ovde se restruktiurani i dopolneti so novi
(delot za smetkovodstvenite politiki) so cel da se podobri negovata sodr`ina.
Treba da se ima vo predvid deka od aspekt na MSFI 1, bezmalku site trgovci vo
Republika Makedonija (ako ne i site) imaat tretman na subjekti koi za prvpat gi
primenuvaat (usvojuvaat) MSFI (prvi~en usvojuva~, termin koj se upotrebuva vo
Pravilnikot), pa spored toa, site po~etni aktivnosti za implementacija na bilo kakvi
smetkovodstveni politiki podrazbiraat zadol`itelna primena na odredbite od
MSFI 1.
Sodr`inite vo materijalot se grupirani vo ramkite na tri celini i toa:
- izbor (usvojuvawe) na smetkovodstvenite politiki;
- prvi~no usvojuvawe (prva primena) na Me|unarodnite standardi za
finansisko izvestuvawe (MSFI 1), i
- prakti~ni primeri.
So ogled na mnogubrojnite specifi~nosti (i nivnata obemnost za da bidat
opfateni vo vakov materijal), temite koi se odnesuvaat na promenite koi treba da se
napravat vo smetkovodstveniot informacionen sistem kako preduslov za efikasna
primena na usvoenite smetkovodstveni politiki }e bidat prezentirani niz diskusija
i razmena na mislewa vo tekot na seminarot.
^itatelot treba da ima vo predvid deka nekoi bitni aspekti koi se odnesuvaat
na smetkovodstvenite politiki, a koi ve}e bile opfateni vo ramkite na prvata
celina, povtorno se dadeni vo ramki na vtorata celina, so cel da se potencira
nivnoto zna~ewe vo dadeniot kontekst.
Pri upotrebata na terminite vo ovoj tekst osobeno vnimanie se obrnuva na
doslednosta. Razgledajte gi dobro definiciite dadeni vo to~kata 2.1. na ovoj
materijal, zatoa {to ovie termini (poimi) mnogu ~esto se upotrebuvaat vo tekstot i
potrebno e to~no i celosno razbirawe na nivnata sodr`ina. Pritoa, imajte vo predvid
deka ovie definicii ne se objaveni vo Pravilnikot, iako tie pretstavuvaat
integralen del na MSFI 1 vo negovata originalna verzija. Ne znaeme dali e toa
slu~aen ili nameren propust, no znaeme deka bez vistinsko razbirawe na sodr`inata
na poimite, e nemo`no da se sprovedat aktivnostite na adekvaten na~in.
Neka ne ve zagri`uva faktot {to nekoi poimi (termini) upotrebeni vo ovoj
materijal ne se identi~ni so onie objaveni vo Pravilnikot. Razli~nite zborovi
upotrebeni za eden ist poim nemaat nikakvo zna~ewe od aspekt na primenata na
Pravilnikot. Ako ne e premnogu pretenciozno, dozvoluvame da ka`eme deka od aspekt
na primenata na Pravilnikot (vo delot koj se odnesuva na MSFI 1), vo najgolemiot

broj slu~ai, ovoj materijal }e bide sosema dovolen, duri i ako nemate namera voop{to
da go ~itate MSFI 1 objaven vo Pravilnikot. Slobodno kontaktirajte ne, dokolku go
barate ravenstvoto pome|u nekoj poim objaven vo ovoj materijal so nekoj objaven vo
Pravilnikot, no so drug naziv. Nie se obidovme vo delot za definiciite daden vo
to~kata 2.1. na ovoj materijal, vo zagradite do sekoj poim da gi vklu~ime i terminite
upotrebeni vo Pravilnikot, {to uka`uva na faktot deka nezavisno od toa koj termin
se upotrebuva od navedenite, stanuva zbor za ista sodr`ina.
Imajte vo predvid deka ovoj materijal ne pretstavuva prira~nik za MSFI. Taka
obemna sodr`ina ne bi mo`ela da bide opfatena vo ramkite na seminarski materijal
od ovoj tip. Za takvi nameni integralniot tekst na MSFI (MSS) pretstavuva osnovna
literatura, a avtorskite tekstovi koi se odnesuvaat na oddelnite standardi se
korisni od aspekt na ilustracijata na nivnata primena.
Slobodno preskoknete gi onie delovi od ovoj materijal (na primer onie koi se
odnesuvaat za primawata na vrabotenite, slo`enite finansiski instrumenti ili pak
mo`ebi delovnite (biznis) kombinacii) dokolku vo va{eto smetkovodstvo nemate
takvi stavki i transakcii. I pokraj svojata nerelevantnost za najgolemiot del od
subjektite, tie se prezentirani vo ovoj materijal zaradi kompletnosta na temata. Onie
pra{awa pak, za koi smetavme deka se od su{tinsko zna~ewe gi potenciravme
(povtorivme) na pove}e mesta vo ramkite na ovoj materijal, taka da duri i ako gi
preskoknete na edno mesto, golema e verojatnosta da gi pro~itate na drugo mesto vo
materijalot.
Zadol`itelno razgledajte gi prakti~nite primeri koi se dadeni vo posledniot
del od materijalot. Tamu se opfateni stavkite koi potencijalno bi bile koregirani
vo po~etniot MSFI bilans na sostojba vo najgolemiot broj na slu~ai, kako {to se
nedvi`nostite, postrojkite i opremata, zalihite, pobaruvawata i obvrskite.
Na krajot }e napomeneme deka MSFI koi se primenuvaat vo Republika
Makedonija se onie koi se objaveni vo Pravilnikot. Nivnoto a`urirawe treba da se
vr{i na godi{na osnova, so cel tie da bidat soodvetni na MSFI publikuvani od
Odborot za me|unarodni smetkovodstveni standardi (International Accounting Standards
Board - IASB). Po~nuvaj}i od prvi april 2001 godina, Odborot gi prezede
odgovornostite za donesuvawe na MSS od negoviot prethodnik Komitetot za
me|unarodni smetkovodstveni standardi (International Accounting Standards Committee IASC (1973 2001)). Standardite koi gi publikuva IASB se narekuvaat Me|unarodni
Standardi za Finansisko Izvestuvawe (International Financial Reporting Standards
IFRS) MSFI. Pritoa, IASB gi prifati dotoga{ donesenite standardi od strana na
IASC, koi prodol`uvaat da se imenuvaat kako Me|unarodni Smetkovodstveni
Standardi (IAS).
Odborot za Me|unarodni Smetkovodstveni Standardi e nezavisna organizacija
koja donesuva (usvojuva) smetkovodstveni standardi so sedi{te vo London. Toj se
obvrza vo svoeto deluvawe da razvie edinstveni i razbirlivi globalni
smetkovodstveni standardi koi }e obezbedat transparentna i sporedliva
informacija vo finansiskite izve{tai koi se izgotvuvaat za op{ta namena.
Nastojuvaj}i da ja postigne ovaa cel Odborot sorabotuva so nacionalnite
smetkovodstveni tela, so {to pridonesuva za promocija na smetkovodstvenite
standardi {irum svetot, a negovoto finansirawe go obezbeduvaat pogolemite
smetkovodstveni firmi, privatni finansiski institucii i industriski kompanii,
centralni banki i drugi me|unarodni i profesionalni organizacii.
Pokraj standardi, Odborot publikuva i serija na Tolkuvawa na Me|unarodnite
Smetkovodstveni Standardi usvoeni od Komitetot za tolkuvawe na standardite
(International Financial Reporting Interpretations Committee IFRIC). Rezimeata na ovie
tolkuvawa se objaveni vo Pravilnikot i nivnata primena e isto taka zadol`itelna
kako i onaa na MSFI.
Prviot del od ovoj materijal koj se odnesuva na smetkovodstvenite politiki go
podgotvija Slav~o Nikolovski i Zlatko Mitrevski, a vtoriot i tretiot del koi se
odnesuvaat na prvi~noto usvojuvawe na MSFI i prakti~nite primeri (kako i ovoj
voved) gi podgotvi Branko Kostovski.

2. SMETKOVODSTVENI POLITIKI
1.1.VOVED
Poslednite godini se pove}e zemji vo ramkite na podgotovkata i
prezentiraweto na finansiskite izve{tai gi primenuvaat Me|unarodnite
Smetkovodstveni Standardi, a vo na{ata zemja, namesto da se raboti na podgotovkata
za primena na standardite, samo se zboruva{e za nivnata primena. U{te vo dale~nata
1997 godina se objavi Pravilnikot za smetkovodstvenite standardi (Slu`ben vesnik
40/97), no primenata na me|unarodnite smetkovodstveni standardi ne se slu~i. Vo
otsustvo na profesionalna asocijacija koja }e bide nositel na implementacijata na
MSS, i nezainteresiranost na dr`avnite organi za regulirawe na ovaa materija i
sozdavawe na ramka za podgotovka i prezentirawe na finansiskite izve{tai se
izgubi nepovratno period od nekolku godini. I, se slu~i toa {to postojano se slu~uva,
se donese zakon koj usoglasuvaj}i gi re{enijata so evropskoto zakonodavstvo propi{a
primena na MSS, odnosno nalo`i izgotvuvawe i prezentirawe na finansiskite
izve{tai vrz osnova na me|unarodnite smetkovodstveni standardi. Imeno, vo ~len 469
od Zakonot za trgovskite dru{tva se propi{a deka sekoj golem i sreden trgovec, kako i
trgovcite koi vr{at bankarski dejnosti, dejnosti na osiguruvawe, trgovcite koi
kotiraat na berza kako i trgovcite ~ii finansiski izve{tai vleguvaat vo
konsolidirani finansiski izve{tai, imaat obvrska da podgotvuvaat i da
podnesuvaat izve{tai vo soglasnost so usvoenite me|unarodni smetkovodstveni
standardi objaveni vo slu`ben vesnik na Republika Makedonija. Drugite trgovci
mo`at da podgotvuvaat i podnesuvaat finansiski izve{tai vo soglasnost so MSS.
So vakvoto zakonsko re{enie se sozdade zakonska ramka za primena na
smetkovodstvenite standardi, a toa se potvrdi i so donesuvaweto na Pravilnikot za
vodewe na smetkovodstvo (Sl. vesnik na RM br. 94/2004) so koj se objavija
me|unarodnite smetkovodstveni standardi.
MSS zna~ajno vlijaat na podobruvaweto i harmonizacijata na finansiskoto
izvestuvawe. Ottuka tie se koristat po pove}e osnovi. Najprvo, zaradi potrebata za
oblikuvawe na nacionalnoto smetkovodstvo vo mnogu zemji. Potoa, od strana na
berzata i drugi zakonodavni tela, koi baraat od stranskite i doma{nite pretprijatija
da gi prezentiraat smetkovodstvenite izve{tai vo soglasnost so MSS. Poslednite
godini se zgolemuva interesot za MSS od strana na mnogu pretprijatija koi gi
koristat. Vo sovremeni uslovi na rabotewe, slobodno mo`e da se re~e deka MSS
pretstavuvaat conditio sine qua non za efikasno funkcionirawe na pazarnata
ekonomija, posebno za efikasnosta na pazarot na kapital, bidej}i go olesnuvaat
investiraweto, a so samoto toa zna~ajno go podobruvaat i zabrzuvaat ekonomskiot
razvoj.
Analogno na navedenoto, ovde }e stane zbor za smetkovodstvenite politiki.
Prvo }e se osvrneme na celite i nositelite na smetkovodstvenite politiki. Potoa }e
stane zbor za smetkovodstvenite politiki kako del od celinata na finansiskite
izve{tai. Potrebata za vodewe na osmislena smetkovodstvena politika i
obezbeduvawe na kvalitetni finansiski izve{tai e slednoto pra{awe za koe }e
stane zbor. Nakraj, }e napravime osvrt na izborot i primenata na smetkovodstvenite
politiki vo na{ata praksa od aspekt na ocenka na sostojbata i pravcite na nivniot
iden razvoj.
1.2. CELI I NOSITELI NA SMETKOVODSTVENITE POLITIKI
1.2.1. Celi na smetkovodstvenite politiki
Spored MSS 1 Prezentirawe na finansiskite izve{tai, Smetkovodstvenite
politiki se specifi~ni principi, osnovi, konvencii, pravila i praktiki usvoeni od
strana na pretprijatieto pri podgotvuvaweto i prezentiraweto na finansiskite
izve{tai. Postojat razli~ni smetkovodstveni politiki vo primena, duri i koga se
odnesuvaat na ista oblast. Poradi toa e potrebno procenuvawe pri izborot i
primenata na onie smetkovodstveni politiki, koi vo dadenite uslovi na rabotewe na

pretprijatieto najdobro odgovaraat za pravilno prezentirawe na finansiskata


sostojba i uspe{nosta vo raboteweto.
Denes smetkovodstvenite politiki, kako interna smetkovodstvena regulativa,
imaat zna~ajna, ako ne i presudna uloga pri oblikuvaweto na finansiskite izve{tai,
i toa vo site onie slu~ai kade od strana na zakonodavnata i profesionalnata
regulativa e ostaven prostor za vodewe na smetkovodstvena politika. Ova, poradi toa
{to, po priroda na ne{tata, vo mnogu situacii zakonodavecot ne propi{al postapka za
bilansirawe na imotot, obvrskite, kapitalot, rashodite odnosno prihodite. Ili,
imaj}i vo vid deka delovniot `ivot e kompleksen i vo vrska so toa deka
smetkovodstvenite standardi ne se oblikuvaat za da sozdavaat kruti limiti vo
smetkovodstvenata praksa, tuku da slu`at kako patokaz kon vistinitoto, ~esnoto i
fer rabotewe, postoi potreba za vodewe na edna adekvatna, odnosno, osmislena
smetkovodstvena politika, koja svojot izraz go dobiva vo objavuvaweto na
smetkovodstvenite, odnosno finansiskite izve{tai.
Bidej}i celta na prezentiranite smetkovodstveni izve{tai e da obezbedi
sporedlivost na poslednite finansiski izve{tai na pretprijatieto so prethodnite
periodi, a voedno i so finansiskite izve{tai na drugite pretprijatija, sledstveno na
toa, celite na smetkovodstvenite politiki se da sozdadat uslovi za da mo`at
finansiskite izve{tai daobezbedat informacii koi se :
- razbirlivi;
- relevantni ; i
- sigurni za potrebata od donesuvawe odluki od strana na korisnicite.
Razbirliva e onaa informacija koja e po pravilo, lesno sfatliva za
korisnicite. Pri toa se pretpostavuva deka korisnicite, pokraj ostanatoto,
poseduvaat dovolno znaewe za delovno-ekonomskite aktivnosti na pretprijatieto,
vklu~uvaj}i i poznavawe na smetkovodstvoto.
Vo pogled na relevantnosta e sposobnosta na informacijata da vlijae na
izborot na odlukata, poma|ajki im na korisnicite da gi potvdat ili koregiraat
prethodnite o~ekuvawa ili da formiraat predviduvawa na sega{nite i idni nastani.
Spored odborot za standardi na finansikoto smetkovodstvo vo SAD, relevantnosta,
kako primaren kvalitet za informaciite za odlu~uvawe, gi opfa}a slednite
komponenti : predvidlivost, povratnost i blagovremenost. Stanuva zbor za odredeni
kvaliteti na informaciite koi pomagaat na korisnicite da ja zgolemat mo`nosta za
predviduvawe, potvrduvawe na prethodnite o~ekuvawa i blagovremeno donesuvawe na
odluki.
Pokraj razbirlivosta i relevantnosta, sleden kvalitet za nosewe na odluki e
sigurnosta. Ovoj kvalitet na informacijata ne sodr`i gre{ki i predubeduvawa i
verno ja prezentira odredenata sodr`ina.
1.2.2. Nositeli na smetkovodstvenite politiki
Koga stanuva zbor za nositelite na smetkovodstvenata politika, toga{ jasno
treba da se istakne deka toa e menaxmentot na pretpijatieto, kako grupa na lica, koi
po ovlastuvawe od drugi lica go prezemale upravuvaweto. Vsu{nost, menaxmentot na
pretprijatieto, koj prerasnuva vo eden osoben resurs zasnovan na znaewe i ve{tina da
go vodi pretprijatieto, treba da gi odbere i primeni smetkovodstvenite politiki,
taka da smetkovodstvenite izve{tai bidat vo sklad so barawata na MSS i
tolkuvawata na Komitetot za tolkuvawe na standardite.
Tamu kade nema posebni barawa, menaxmentot treba da utvrdi politiki koi }e
ovozmo`at smetkovodstvenite izve{tai da ponudat, kako {to ve}e be{e re~eno,
relevantni, odnosno vistiniti i sigurni, odnosno verodostojni informacii za
potrebite na donesuvawe odluki na korisnicite. So drugi zborovi, vo otsustvo na
specifi~en MSS i tolkuvawe na Postojaniot odbor za primena na MSS, kako i za
posigurno prezentirawe na idnite informacii, menaxmentot koristi svoe
procenuvawe vo razvivaweto na smetkovodstvenata politika, koja nudi najkorisni
informacii na korisnicite na finansiskite izve{tai na pretprijatieto. Vo taa
prilika menaxmentot go zema vo predvid slednoto :

a) barawata i nasokite na MSS koi obrabotuvaat sli~ni pra{awa ;


b) definiciite, kriteriumite za prika`uvawe i merewe na imotot, obvrskite,
kapitalot, prihodite i rashodite vo ramkata na Komitetot za MSS ;
c) izjavite na drugite tela koi nosat smetkovodstveni standardi i prifatenata
praksa samo vo onaa mera vo koja se vo sklad so barawata pod a) i b).
1.3. SMETKOVODSTVENITE POLITIKI KAKO DEL OD CELINATA NA
FINANSISKITE IZVE[TAI
Finansiskite izve{tai prezentiraat informacii za finansiskata sostojba,
uspe{nosta i promenite vo finansiskata sostojba na pretprijatieto, koja e bitna za
{irok krug na korisnici (investitori, vraboteni i sl.) za donesuvawe na ekonomski
odluki. Kompletniot set na finansiski izve{tai vklu~uva :
- bilans na sostojba ;
- bilans na uspeh ;
- izve{taj za pari~nite tekovi ;
- izve{taj za promenite vo kapitalot i
- bele{ki kon finansiskite izve{tai (vo koi se opfateni i smetkovodstvenite
politiki).
Spored toa, smetkovodstvenite politiki se sostaven del na kompletot na
finansiski izve{tai.
Ulogata na smetkovodstvenite politiki, pred se, se sostoi vo toa da ovozmo`i
na korisnicite da bidat svesni za upotrebenata osnovica za merewe na elementite na
finansiskite izve{tai i specifi~nite smetkovodstveni politiki.
Upotrebenite osnovici za merewe na elementite na finansiskite izve{tai,
kako i specifi~nite smetkovodstveni politiki se obelodenuvaat vo bele{kite kon
finansiskite izve{tai. Osnovicite za merewe na elementite na finansiskite
izve{tai se: nabavna vrednost, tekoven tro{ok, pazarna vrednost kako prifatliva
vrednost za dvete strani koi u~estvuvaat vo dogovorot i sega{na vrednost.
1.4. POTREBA OD VODEWE NA OSMISLENA SMETKOVODSTVENA POLITIKA
I OBEZBEDUVAWE NA KVALITETNO FINANSISKO IZVESTUVAWE
Prezentiraweto na smetkovodstvenite politiki se izrazuva kako {to be{e
ve}e ka`ano, vo izborot na osnovicata za merewe, odnosno vrednuvawe, kako i vo
koristeweto na soodvetni specifi~ni smetkovodstveni politiki, neophodni za
pravilno i potpolno razbirawe na finansiskite izve{tai.
Pritoa, vodeweto na racionalna smetkovodstvena politika podrazbira, da na
eden konzistenten na~in istata se primenuva kako osnova za merewe.
Pokraj navedenoto, osnov za obezbeduvawe na kvalitetno finansisko
izvestuvawe pretstavuva i baraweto za podobruvawe na tradicionalniot metod na
izvestuvawe. Vo vrska so ova se prepora~uvaat promeni vo ~etiri podra~ja, i toa :
podobruvawa na vidovite informacii (pro{iruvawe na sega{niot sistem na
finansisko izvestuvawe) ;
- unapreduvawe na finansiskoto izvestuvawe ;
- podobruvawe na sistemot na revizija ; i
- olesnuvawe na primenata.
Inaku, vo fokusot na ovie preporaki e baraweto za sozdavawe na eden {irok,
sovremen koncept na finansisko izvestuvawe kade pred se se vklu~uvaat pokraj
finansiskite i nefinansiski informacii. Se prepora~uvaat i podobruvawa vo
ramkite na tradicionalnite finansiski izve{tai, kako na primer, obelodenuvawe na
informaciite za poedine~ni delovi na pretprijatieto, unapreduvawe na
prezentiraweto vo pogled na neizvesnosta vo mereweto na odredeni sredstva i
obvrski, podobruvawa vo kvartalnoto izvestuvawe i sl.
Spored sovremeniot koncept na finansisko izvestuvawe revizijata na
finansiskite izve{tai zazema zna~ajno mesto vo procesot na finansiskoto
izvestuvawe. Od revizorot pokraj odgovornosta za kvalitetot na prezentiranite

istoriski informacii, se baraat i nasoki za posigurno prezentirawe na idnite


informacii.
1.5. USVOJUVAWE NA SMETKOVODSTVENITE POLITIKI
Smetkovodstvenite politiki se definirani
kako specifi~ni principi,
osnovi, konvencii, pravila i praksa koi pretprijatieto gi usvoilo vo vrska so
izgotvuvaweto i prezentiraweto na finansiskite izve{tai. Koga se vo pra{awe
konkretni bilansni pozicii, klu~ni pra{awa koi se definiraat so
smetkovodstvenite politiki se: priznavawe, po~etno merewe (vrednuvawe) i
dopolnitelno merewe.
Kaj MSS kade postoi mo`nost za izbor, smetkovodstvenite politiki se dadeni
vo vid na osnovna i dozvoleni alternativni postapki za priznavawe i vrednuvawe na
odredena pozicija vo bilansot.
Klu~na razlika pome|u osnovnata i alternativnite postapki e vo toa {to
osnovnata postapka sekoga{ i vo site uslovi mo`e da se primeni, dodeka za primena
na alternativnata postapka moraat da bidat ispolneti odredeni preduslovi. Na
primer, za da se primeni politikata na fer pazarna vrednost vo dopolnitelnoto
vrednuvawe na postojanite sredstva, uslov e da postoi razvien pazar. Ako pazarot e
razvien toga{ postojat uslovi za primena na politikata na fer pazarna vrednost, i
pretprijatieto mo`e slobodno da se opredeli za osnovnata ili alternativnata
postapka. Me|utoa, ako pazarot ne e razvien toga{ ne postojat uslovi za primena na
alternativnata postapka (fer pazarna vrednost), pa vo toj slu~aj mora da se primeni
osnovnata postapka. Spored toa, potrebno e sekoe pretprijatie t.e. negovite organi na
upravuvawe, respektirajki gi site specifi~nosti, da se opredeli za soodvetni
smetkovodstveni politiki, koi }e se primenuvaat vo narednite periodi.
Izborot na smetkovodstvenite politiki treba da bide takov, da so tie
politiki se ovozmo`i fer prezentacija na sostojbata na imotot, obvrskite, kapitalot
i na finansiskiot rezultat na pretprijatieto. Iako na~elno postoi sloboda na
izborot pome|u smetkovodstvenite politiki, sepak treba da se usvojat
smetkovodstveni politiki koi se adekvatni na sekoe konkretno pretprijatie.
Soodvetniot izbor na smetkovodstvenite politiki e va`en poradi toa {to
nivnata primena podrazbira po~ituvawe na na~eloto na doslednost. Ova na~elo
podrazbira edna{ izbranata smetkovodstvena politika da se primenuva vo site
presmetkovni periodi, a mo`at da se menuvaat samo vo isklu~itelni slu~ai, vo
soglasnost so MSS- 8 Neto dobivka ili zaguba na periodot, fundamentalni gre{ki i
promeni na smetkovodstvenite politiki (Ovoj standard e smenet i izmenetiot
standard se primenuva od 01.01.2005 godina, no bidej}i vo Pravilnikot za vodewe
na smetkovodstvo Sl. vesnik na RM br.94/2004 e objaven pod ova ime i vo
materijalot e upotreben spored objaveniot vo Slu`ben vesnik).
Pokraj ova, usvoenite smetkovodstveni politiki treba da se obelodenat.
Bidej}i smetkovodstvenite politiki preku bele{kite kon finansiskite izve{tai
predstavuvaat sostaven del na finansiskite izve{tai za presmetkovnata godina,
nivnoto obelodenuvawe se vr{i preku finansiskite izve{tai. Na ovoj na~in se
postignuva korisnicite na tie izve{tai da imaat uvid vo primenetite
smetkovodstveni politiki.
Soglasno MSS 8, do promena na smetkovodstvenata politika mo`e da dojde vo
slednite slu~ai :
- ako toa go bara teloto (IFAC) koe vospostavuva smetkovodstveni standardi (na
primer koga se raboti za promena na nekoi MSS), i
- ako promenata dovede do poadekvatna prezentacija na nastanite ili
transakciite vo finansiskite izve{tai na pretprijatieto. Poadekvatna
prezentacija na nekoj nastan ili transakcija se slu~uva koga novata
smetkovodstvena politika ovozmo`uva dobivawe na porelevantni ili
posigurni informacii za finansiskata sostojba, rezultatot ili pari~nite
tekovi. Ovoj slu~aj mo`e da se javi kaj delovnite nastani kaj koi e predvidena
mo`nost na izbor pri smetkovodstvenoto opfa}awe na tie nastani.

Retrospektivnata primena podrazbira da novata smetkovodstvena politika se


primenuva na nastanite i transakciite kako od sekoga{ da bila vo primena. Od taa
pri~ina, novata smetkovodstvena politika se primenuva na nastanite i transakciite
od datumot na nastanuvaweto na tie stavki.
Prospektivnata primena zna~i deka novata smetkovodstvena politika se
primenuva na nastanite i transakciite koi nastanuvaat posle datumot na promenata.
Vo ovoj slu~aj ne se vr{at nikakvi prilagoduvawa vo vrska so prethodnite periodi,
tuku novite smetkovodstveni politiki se primenuvaat na postoe~kite salda od
datumot na promenata.
So smetkovodstvenite politiki, vo zavisnost od prirodata na bilansnata
pozicija, se definiraat i dopolnitelnite izdatoci vo vrska so konkretnoto sredstvo,
amortizacija, namaluvawe na vrednosta i prestanokot na priznavaweto (rashoduvawe
i otu|uvawe). Osven so smetkovodstvenite politiki vo vrska so konkretnite bilansni
pozicii, so MSS se uredeni i pra{awata kako {to se : ispravka na fundamentalnite
gre{ki, promeni vo smetkovodstvenite politiki, tretmanot na nastanite posle
datumot na bilansot na sostojba, izvestuvaweto vo uslovi na hiperinflacija,
obelodenuvaweto i drugo.
Op{tite principi pri izborot na smetkovodstvenite politiki (vo
kontekst na prvi~noto usvojuvawe na MSFI) se prezentirani vo ramkite na
to~kata 2.5.1. na ovoj materijal. Ovie op{ti principi zadol`itelno treba da se
imaat vo predvid pri formuliraweto na aktot za smetkovodstveni politiki koj e
opfaten vo narednata to~ka.
1.5.1. Usvojuvawe na smetkovodstvenite politiki (so primer na odluka)
Usvojuvaweto na smetkovodstvenite politiki zna~i deka postojnite pravilnici
za smetkovodstvo }e bidat zameneti so nov akt za smetkovodstveni politiki, koj }e
slu`i kako osnova za smetkovodstvenoto opfa}awe na delovnite nastani vo
naredniot period. Pritoa, treba da se ima vo vid deka, osven op{tiot akt za
smetkovodstveni politiki, pravnite lica treba so op{t akt da go uredat i
organiziraat smetkovodstveniot sistem, internata smetkovodstvena kontrola,
dvi`eweto na smetkovodstvenite dokumenti i drugi pra{awa.
Vo vrska so smetkovodstvenite politiki treba da se razlikuvaat :
- slu~aite na priznavawe i vrednuvawe na kategoriite sredstva i obvrski kaj
koi e definiran edinstven na~in (edinstveno barawe) so konkretniot MSS,
odnosno kaj koi ne postoi mo`nost na izbor, od
- slu~aite vo koi postoi mo`nost na izbor pome|u dve ili pove}e postapki pri
vrednuvaweto na poedini kategorii sredstva ili obvrski.
Vo prviot slu~aj, formalno treba da se usvoi smetkovodstvenata politika koja
e definirana vo ramkite na konkretniot MSS, dodeka vo vtoriot slu~aj, pred
formalnoto usvojuvawe, rakovodstvoto na pretprijatieto najprvo treba da odbere
konkretna smetkovodstvena politika.
Menaxmentot treba da odbere i da gi primenuva smetkovodstvenite politiki na
pretprijatieto taka {to finansiskite izve{tai da bidat usoglaseni so site barawa
na sekoj primenliv me|unaroden smetkovodstven standard i so tolkuvawata na
Postojaniot komitet za tolkuvawe na standardi. Tamu kade {to ne postojat
specifi~ni barawa menaxmentot treba da razvie politiki za da osiguri deka
finansiskite izve{tai obezbeduvaat informacii koi se :
a) relevantni za potrebite za donesuvawe na odluki od strana na korisnicite ; i
b) verodostojni vo toa deka :
- verno gi pretstavuvaat rezultatite i finansiskata sostojba na pretprijatieto ;
- ja odrazuvaat ekonomskata su{tina na nastanite i transakciite, a ne samo pravnata
forma ;
- se neutralni, oslobodeni od pristrasnosti ;
- se zasnovani na principot na pretpazlivost ; i
- se kompletni vo site materijalni aspekti.

Od dosega{noto izlagawe mo`e da se zaklu~i deka donesuvaweto na odlukata


za usvojuvawe na smetkovodstvenite politiki e vo nadle`nost na menaxmentot
odnosno na organot na upravuvawe (upraven odbor, odbor na direktori, upravitel).
Procesot na donesuvawe na odluka za usvojuvawe na smetkovodstvenite politiki
zaavisi od goleminata na pretprijatieto, no generalno mo`e da se podeli na slednite
fazi :
- podgotvuvawe na odlukata
- donesuvawe na odlukata i
- primena na odlukata
Podgotvuvaweto na odlukata zavisi od goleminata i slo`enosta na
pretprijatieto. Vo srednite i golemite pretprijatija vo koi postojat vraboteni
stru~ni lica od razni profili, menaxmentot bi trebalo da imenuva stru~en tim
(rabotna grupa) za podgotvuvawe na predlog odlukata za smetkovodstvenite politiki.
Vo malite pretprijatija, a i vo prethodnite, ako nemaat vraboteni stru~ni lica
podgotovkata na predlog odlukata za smetkovodstvenite politiki treba da se doveri
na stru~no lice koe e vraboteno ili na nadvore{no lice (pravno ili fizi~ko lice)
konsultant.
Vo podgotvuvaweto na predlog odlukata treba da bidat vklu~eni stru~ni lica
od pove}e profili kako bi mo`elo smetkovodstvenite politki da gi opfatat i
specifi~nite barawa. Taka na primer :
- rakovoditelot na smetkovodstvo : ima zada~a da utvrdi za koi stavki vo
finansiskite izve{tai treba da se izberat smetkovodstveni politiki, da gi
zapoznae menaxerite so barawata na MSS, da ja uskladi rabotata na
utvrduvaweto na predlog odlukata, da dava informacii za smetkovodstveno
finansiskite i dano~nite propisi koi imaat vlijanie na donesuvaweto na
odlukata za smetkovodstvenite politiki.
- Finansiskiot direktor : treba da predlo`i sodr`ina na smetkovodstvenite
politiki za iska`uvawe i procenka na kapitalot, obvrskite po krediti,
vlo`uvawata vo drugi pretprijatija, kapitalizacija na tro{ocite na
pozajmuvaweto, drugite obvrski, kursnite razliki i dr.
- rakovoditelot na nabavka :
da predlo`i sodr`ina na smetkovodstvenite
politiki za procenuvawe na zalihite na surovini, materijali, rezervni delovi,
da utvrdi kriteriumi za usoglasuvawe na vrednosta na zastarenite zalihi i sl.
- rakovoditelot na proizvodstvo : da predlo`i sodr`ina na smetkovodstvenite
politiki za metodot na presmetka na amortizacijata i procenkata na vekot na
traewe na dolgoro~niot materijalen imot, da predlo`i standarden kapacitet
na proizvodnite pogoni, normativi na potro{okot i {kartot vo proizvodstvoto,
da go procenuva stepenot na dovr{enost na nedovr{enoto proizvodstvo, kako i
tro{ocite za dovr{uvawe na nedovr{enoto proizvodstvo pri utvrduvaweto na
neto vrednosta.
- rakovoditelot na proda`ba : da predlo`i sodr`ina na smetkovodstvenite
politiki za procena na naplativosta na pobaruvawata od kupuva~ite, za
procenuvaweto na prihodite od proda`ba, da ja usoglasuva vrednosta na
zalihata na gotovi proizvodi i trgovska stoka so pazarnata vrednost, za
normativite za nastanata {teta pri manipulacija na gotovite proizvodi i
isporaka na trgovskata stoka, za utvrduvawe na neto vrednosta po koja mo`e da
se realiziraat zalihite na gotovi proizvodi i trgovska stoka, za utvrduvawe
na tro{ocite na proda`ba i sl.
- Rakovoditelot na pravnata slu`ba: da go oblikuva tekstot na odlukata za
smetkovodstvenite politiki, kako bi bile ispolneti site elementi potrebni za
formalna ispravnost.
Mo`e da se pojavi dilema vo vrska so odlukata za smetkovodstvenite politiki,
odnosno dali za sekoja smetkovodstvena politika da se donese odluka ili za site
smetkovodstveni politiki da se donese edna odluka.
Vo primerot na odluka za smetkovodstvenite politiki koj e vo prodol`enie
davame primer na odluka vo koja se sodr`ani site smetkovodstveni politiki.

10

Odgovornosta za donesuvaweto na odlukata za smetkovodstvenite politiki ja


ima organot na upravuvawe (uraven odbor, odbor na direktori, upravitel), a odlukata
se nosi na sednica spored aktite za rabota na organot na upravuvawe odnosno ja nosi
upravitelot soglasno ovlastuvawata {to gi ima so zakonot za trgovskite dru{tva i
dogovorot za dru{tvoto.
Primer :
Vrz osnova na ~len 469 od Zakonot za trgovskite dru{tva, to~ka 20 od MSS 1Prezentacija na finansiskite izve{tai i ~len--- od Statutot na dru{tvoto------------------------, Upravniot odbor na den -------------------- donese
ODLUKA
za smetkovodstveni politiki
I.
OP[TI ODREDBI
^len 1
So ovaa odluka se utvrduvaat smetkovodstvenite politiki koi }e se
primenuvaat vo izgotvuvaweto, prezentiraweto i obelodenuvaweto na finansiskite
izve{tai od 01. januari 2005 godina.
Otvaraweto na po~etnata sostojba za 2005 godina }e se izvr{i so vnes na
podatoci vo delovnite knigi po izvr{enoto usoglasuvawe so barawata za sostavuvawe
na finansiskite izve{tai soglasno odredbite na MSFI 1- Prva primena na
Me|unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe.
^len 2
Dru{tvoto vr{i utvrduvawe i izbor na smetkovodstvenite politiki, so cel
finansiskite izve{tai objektivno i na fer na~in da ja prika`at sostojbata na imotot,
uspe{nosta vo raboteweto i izmenite na finansiskata sostojba.
^len 3
So ovaa odluka se utvrduvaat smetkovodstvenite politiki koi se odnesuvaat
na: imotot, obvrskite i utvrduvaweto na finansiskiot rezultat na dru{tvoto.
SMETKOVODSTVENI POLITIKI ZA PRIZNAVAWE I VREDNUVAWE NA
IMOTOT
^len 4
Politikite za priznavawe i vrednuvawe (merewe) na imotot go opfa}aat:
nematerijalniot imot, dolgoro~niot materijalen imot, dolgoro~nite finansiski
vlo`uvawa, zalihite, kratkoro~nite pobaruvawa i kratkoro~nite finansiski
vlo`uvawa.
II.

1. Dolgoro~en nematerijalen imot


^len 5
Sredstvata bez fizi~ka supstanca koi mo`at da se identifikuvaat, a koi se
poseduvaat zaradi koristewe vo proizvodstvoto ili snabduvaweto so dobra (stoka) i
uslugi ili vo funkcija na iznajmuvawe ili za administrativni nameni, se priznavaat
kako nematerijalni sredstva.
Nematerijalnite sredstva po~etno se vrednuvaat po nabavna vrednost.
Nematerijalnite sredstva (patenti, licenci, gudvil) po po~etnoto
vrednuvawe(priznavawe), se merat spored tro{ocite na nabavka namaleni za
ispravkata na vrednosta i akumuliranite gubitoci od namaluvaweto na vrednosta.
Nematerijalnite sredstva (za{titni znaci, softver, avtorski prava, recepti,
upatstva, modeli, prototipovi) po po~etnoto vrednuvawe (priznavawe), se merat
spored fer vrednosta na aktivniot pazar.
Nematerijalnite sredstva osven gudvilot }e se amortiziraat vo period od 15
godini spored proporcionalniot (pravoliniski) metod na amortizacija.
Gudvilot }e se amortizira spored procenetiot vek na dobivawe na ekonomski
koristi od kupenoto dru{tvo, no ne podolgo od 10 godini.

11

2. Dolgoro~en materijalen imot


^len 6
Politikata za dolgoro~niot materijalen imot opfa}a: nedvi`nosti, postrojki,
oprema i biolo{ki sredstva.
Nedvi`nosti, postrojki i oprema
Nedvi`nostite, postrojkite i opremata se priznavaat po nabavna vrednost koja
se sostoi od nabavna cena zgolemena za site zavisni tro{oci na nabavkata, a
namalena za bilo koj vid na trgovski popusti i rabati.
Nedvi`nostite, postrojkite i opremata izraboteni vo sopstvena re`ija se
priznavaat vo visina na cenata na ~inewe, pod uslov da ne e povisoka od neto
pazarnata vrednost.
Dopolnitelnite vlo`uvawa vo vrska so nedvi`nostite, postrojkite i opremata,
koi imaat za posledica podobruvawe na (performansite) sosotojbata na sredstvata
nad nivniot po~eten procenet standarden u~inok, prodol`uvawe na nivniot korisen
vek na upotreba, zgolemuvawe na kapacitetot i sl., se vklu~uvaat vo knigovodstvenata
vrednost na taa stavka. Vlo`uvawata po osnov na tekovno odr`uvawe se priznavaat
kako rashod na periodot vo koj nastanale.
Po po~etnoto priznavawe, nedvi`nostite, postrojkite i opremata se priznavaat
po svojata nabavna vrednost, namalena za ispravka na vrednosta i akumuliranite
gubitoci od smaluvaweto na vrednosta.
Ako na denot na bilansiraweto (sostavuvawe na bilansot) postojat indicii
deka vrednosta na nekoe sredstvo e namalena, se vr{i procenka na nadomestlivata
vrednost. Ako nadomestlivata vrednost na sredstvoto e pomala od negovata
knigovodstvena vrednost, knigovodstvenata vrednost se sveduva na nadomestlivata
vrednost i se priznava gubitok od smaluvawe na vrednosta na imotot kako rashod na
periodot.
Ako na denot na sostavuvawe na bilansot na sostojba postojat indicii deka
prethodno priznaenite gubitoci od smaluvawe na vrednosta pove}e ne postojat ili se
namaleni, se vr{i procenka na nadomestlivata vrednost na sredstvoto. Gubitokot
poradi namaluvawe na vrednosta, priznaen vo prethodnite godini, se priznava kako
prihod na periodot, a knigovodstvenata vrednost se zgolemuva do nadomestlivata
vrednost.
Amortizacijata se presmetuva so proporcionalen (pravoliniski) metod vo tekot
na procenetiot korisen vek na upotreba na sredstvoto. Procenetiot korisen vek na
upotreba na sredstvata se preispituva, i ako se o~ekuvaat zna~ajni razliki od
prethodnite procenki, stapkata na amortizacija se prilagoduva za tekovniot i idnite
periodi.
3. Dolgoro~ni finansiski vlo`uvawa
^len 7
Vlo`uvawata vo zavisni i pridru`eni (povrzani) dru{tva }e se vr{i so
primena na metodot na kapitalot. Spored ovaa metoda, u~estvoto vo kapitalot na
zavisnoto odnosno pridru`enoto dru{tvo po~etno se opfa}a po tro{ocite na nabavka,
a potoa se uskladuva za dopolnitelnite promeni po osnov na u~estvoto vo kapitalot
na pridru`enoto dru{tvo.
Ako na denot na sostavuvawe na bilansot na sostojba postojat indicii deka
vrednosta na vlo`uvaweto e namalena, se vr{i procenka na nadomestlivata vrednost.
Dokolku nadomestlivata vrednost na sredstvata e pomala od nivnata knigovodstvena
vrednost, neophodno e sveduvawe na knigovodstvenata vrednost na nadomestlivata
vrednost i priznavawe na gubitok od smaluvawe na vrednosta na imotot kako rashod
na periodot.

12

4. Zalihi
^len 8
Politikata na priznavawe na zalihite opfa}a: surovini i materijali,
nedovr{eno proizvodstvo, gotovi proizvodi i trgovska stoka (dobra).
Zalihite vo momentot na nabavka se vrednuvaat so primena na metodot na
istoriski tro{oci ili neto proda`na vrednost, vo zavisnost od toa koja vrednost od
dvete e poniska.
4.1 Zalihi na dobra i materijali
^len 9
Zalihite na dobra i materijali se vrednuvaat spored tro{ocite na kupuvawe
(nabavka). Tro{ocite na nabavka podrazbiraat fakturna vrednost i direktni zavisni
tro{oci na nabavkata, a trgovskite popusti, rabati i sli~ni stavki ja smaluvaat
fakturnata cena.
Fakturnata cena se utvrduva na osnova na iznosot sodr`an vo fakturata na
dobavuva~ot. Dokolku dobavuva~ot ne dostavi faktura, kalkulacijata vo vrska so
presmetuvaweto na vrednosta na zalihite se izrabotuva vrz baza na dogovorenata
cena, pri {to neposeduvaweto na faktura ne mo`e da bide pri~ina za docnewe so
izrabotkata na kalkulacijata.
Zavisnite tro{oci na nabavkata gi so~inuvaat slednite direktni tro{oci:
- uvoznite dava~ki i danoci osven iznosite koi mo`at da se refundiraat, i ovie
iznosi se evidentiraat kako pobaruvawa;
- tro{ocite na prevoz na zalihite vo visina na ispostavenata faktura od
prevoznikot; vo slu~aj na sopstven prevoz se sostavuva kalkulacija za cenata na
~inewe na sopstveniot prevoz, koja opfa}a amortizacija i tro{oci na
odr`uvawe na prevoznoto sredstvo, zarabotkata i drugite primawa na
vrabotenite koi go opslu`uvaat prevoznoto sredstvo, gorivo, osiguruvawe i
drugi tro{oci; ovaa cena na ~inewe ne vklu~uva ostvarena dobivka i ne treba
da bide pogolema od voobi~aenata cena za takov prevoz;
- manipulativni tro{oci, tro{oci za utovar i istovar;
- drugi tro{oci koi mo`at direktno da se pripi{at na nabavkata: posredni~ki
tro{oci, {pediterski tro{oci, tro{oci za pridru`ba na specijalni pratki i
sli~ni tro{oci nastanati so cel zalihite da pristignat na posakuvanata
lokacija i vo posakuvaniot oblik.
4.2 Zalihi na nedovr{eno proizvodstvo i gotovi proizvodi
^len 10
Zalihite na nedovr{enoto proizvodstvo i gotovite proizvodi se vrednuvaat na
baza na istoriski tro{oci, odnosno vo visina na cenata na ~inewe. Cenata na ~inewe
sodr`i:
- tro{oci na direktni plati
- tro{oci na direktni materijali
- indirektni, odnosno op{ti tro{oci na proizvodstvo
Vo vrednosta na zalihite ne vleguvaat, tuku pretstavuvaat rashod na periodot
slednite tro{oci:
- administrativni tro{oci
- amortizacija i odr`uvawe na neproizvodnite postojani sredstva
- tro{ocite za kamata
- tro{ocite za: marketing, reklama, proda`ba, distribucija, reprezentacija
- tro{ocite za nevooobi~aeno golem iznos na otpaden materijal, trud ili drugi
proizvodni tro{oci
- tro{oci za ~lenarini
- tro{oci za istra`uvawe i
- tro{oci za razvoj, osven koga se odnesuvaat na dizajn ili konstrukcija na
predmeti nameneti za proda`ba.

13

Fiksnite op{ti tro{oci se rasporeduvaat na edinicite na proizvodstvo samo


spored normiraniot kapacitet, a iznosot na nastanatite fiksni tro{oci nad
normiranite gi tereti tro{ocite na periodot.
Za utvrduvawe na tro{ocite koi vleguvaat vo vrednosta na zalihite na
gotovite proizvodi i nedovr{enoto proizvodstvo se koristi:
- metod na rabotni nalozi, kaj poedine~no proizvodstvo, kako i kaj proizvodstvo
za poznat kupuva~ (grafi~ka industrija, brodogradba, ma{inska industrija,
industrija za mebel, filmska industrija, smetkovodstveni uslugi i sl.), kade so
rabotniot nalog se naveduvaat direktnite plati, direktniot materijal,
indirektniot tro{ok, klu~ot primenet za negova alokacija i iznosot na
tro{oci po edinica;
- metod na proces, kade se utvrduvaat vkupnite tro{oci na edna faza na
proizvodstvo za site proizvodni edinici (se koristi pri masovno proizvodstvo
vo industrijata za cement, grade`en materijal, gas, elektri~na energija,
`itarici i sl.).
Dokolku neto proda`nata vrednost na zalihite na nedovr{eno proizvodstvo i
gotovite proizvodi e poniska od nivnata cena na ~inewe, se vr{i delumen otpis do
neto proda`nata vrednost.
Neto proda`nata vrednost pretstavuva proceneta proda`na vrednost,
namalena za procenetite tro{oci na proda`ba i procenetite tro{oci na dovr{uvawe
(kaj nedovr{enoto proizvodstvo).
4.3 Zalihi na davatelite na uslugi
^len 11
Zalihite na uslugi gi so~inuvaat direktnite i indirektnite tro{oci nastanati
vo vrska so nudeweto na uslugite. Direktnite tro{oci na uslugite gi so~inuvaat
direktnite tro{oci na trudot na personalot (licata) koi direktno u~estvuvaat vo
izvr{uvaweto na uslugite, direktnite materijalni i drugi direktni tro{oci, kako
{to se anga`irawe na nadvore{ni sorabotnici i sli~no. Indirektnite tro{oci na
uslugite se tro{ocite na pomo{niot materijal, energija, amortizacija i odr`uvawe na
opremata koja u~estvuva vo izvr{uvaweto na uslugite, tro{ocite na nadzorniot
personal i sli~no.
Vrednuvawe na zalihite pri nivnoto tro{ewe, odnosno realizacija
Za vrednuvawe na tro{eweto na zalihite se koristi FIFO metoda (prva vlezna
cena- prva izlezna cena) pod pretpostavka da e prirodniot tek na dobrata (stokata)
identi~en so fizi~koto dvi`ewe na dobrata vo uslovi na stabilno rabotewe.
Za vrednuvawe na zalihite vo uslovi na porast na ceni se koristi LIFO
metoda (posledna vlezna-prva izlezna), poradi toa {to rashodot se prika`uva vo
pogolem iznos.
Za potrebite na dano~niot bilans tro{eweto na zalihite se iska`uva so
primena na metodot na prose~ni ceni.
Za specifi~ni vrsti na zalihi se vr{i posebna identifikacija na tro{okot za
tie zalihi. Toa zna~i deka za sekoj predmet od zalihite ( antikviteti, umetni~ki
dela, skapi i retki predmeti, predmeti nameneti za poseben proekt i sl.) se priznava
(pripi{uva) odredena cena koja go prati, i vo slu~aj na potro{ok na toj predmet se
presmetuva taa odredena cena.
Namaluvaweto na vrednosta na zalihite se vr{i koga neto proda`nata cena e
pomala od cenata na ~inewe ili od nabavnata cena na zalihite.
Namaluvaweto na vrednosta na zalihite se vr{i vo slu~ai na delumno gubewe
na kvalitetot na zalihite, na osnova na predlog na komisijata za popis koja ja
konstatirala fakti~kata sostojba.
Nivelacijata na cenite na zalihite na dobra (trgovska stoka) se vr{i vo smisla
na zgolemuvawe ili namaluvawe na cenite, pri {to za tie potrebi se vr{i popis na
vkupnata zaliha.

14

Vo uslovi na rabotewe vo uslovi na inflacija (hiperinflacija) se vr{i


uskladuvawe na vrednosta na zalihite spored indeksot na porast vo sklad so MSS 29.
5. Kratkoro~ni pobaruvawa i kratkoro~ni finansiski plasmani (vlo`uvawa)
^len 12
Pobaruvawata od kupuva~ite po osnov na proda`ba na proizvodi se priznavaat
vo momentot na izvr{uvawe na transakcijata na proda`ba. Pri po~etnoto priznavawe
pobaruvawata se vrednuvaat vo iznos na proda`nata vrednost na prodadenite
proizvodi, namaleni za iznosot na dogovorenite iznosi na popusti i rabati, a
zgolemeni za presmetaniot danok na dodadena vrednost.
Prihodot se priznava vo visina na neto proda`nata cena, spored na~eloto na
nastanuvawe na delovnata transakcija (fakturirana realizacija), pod uslov da vo
momentot na proda`ba ne postoi zna~ajna neizvesnost na naplata, prihodite se
odlagaat (preku bilansnite pozicii na vremenski razgrani~uvawa).
^len 13
Dokolku prihodot od proda`ba e priznaen, spored na~eloto na nastanuvawe na
delovnata transakcija, a dopolnitelno se pojavil rizikot na naplata, pobaruvaweto
indirektno se koregira na tovar na rashodite, a direktno samo ako e nemo`nosta na
naplata izvesna i dokumentirana. Rizikot na naplata na sekoe poedine~no
pobaruvawe go procenuva organot na upravuvawe.
^len 14
Pobaruvawata od kupuva~ite vo stranstvo po~etno se vrednuvaat vo
protivvrednost na stranskata valuta vo denarska protivvrednost na denot na
transakcijata. Za vlijanieto na promenata na devizniot kurs od datumot na
transakcijata do datumot na naplata se priznavaat kursni razliki koi se
evidentiraat vo korist ili na tovar na prihodite. Naplatenoto pobaruvawe na
datumot na sostavuvawe na bilansot se priznava spored devizniot kurs, a kursnite
razliki se priznavaat kako prihod ili rashod na periodot.
^len 15
Finansiski sredstva
Priznavawe
Site finansiski sredstva treba da bidat priznaeni vo bilansot na sostojba na
dru{tvoto, vklu~uvajki gi i izvedenite finansiski instrumenti odnosno derivati,
koga i samo koga dru{tvoto }e stane dogovorna strana vo dogovornite odredbi za
finansiskoto sredstvo.
Finansiskite sredstva po~etno se priznavaat so presmetka na datumot na
trguvawe, odnosno pod datumot koga dru{tvoto ja prezelo obvrskata da se kupi
finansiskoto sredstvo.
Po~etno merewe
Finansiskite sredstva pri po~etnoto priznavawe se merat na osnova na
nivnata nabavna vrednost utvrdena na osnova na tro{ocite, {to predstavuva fer
vrednost na nadomestot daden za finansiskoto sredstvo, i gi opfa}a tro{ocite na
steknuvawe i drugite tro{oci kako brokerski provizii, honorari, bankarski provizii
i sli~no.
Dopolnitelno merewe
Po po~etnoto priznavawe i merewe, site finansiski sredstva treba da bidat
ponovo odmereni (izmereni) po fer vrednosti, osven sredstvata so fiksen rok na
dospevawe, kako {to se:
- krediti i pobaruvawa na dru{tvoto koi ne se ~uvaat za razmena,
- investicii koi se ~uvaat do dospeanosta,

15

finansiski sredstva koi nemaat kotirana pazarna cena na aktivniot pazar i


~ija pazarna vrednost ne mo`e da bide so sigurnost izmerena,
koi dopolnitelno se merat na osnova na amortiziraniot tro{ok, so koristewe na
metodata na efektivna kamatna stapka.
Sekoja razlika pome|u fer vrednosta ili amortiziraniot tro{ok i
knigovodstvenata vrednost na bilo koe finansisko sredstvo na datumot na bilansot
na sosotojba direktno se priznava kako prihod ili rashod na periodot vo koj
nastanala.
6. Tro{oci na zaemite
^len 16
Tro{ocite na pozajmuvawe va sredstva vo vrska so izgradba na delovni i
stanbeni objekti se priznavaat kako rashod na periodot vo koj nastanale.
^len 17
Tro{ocite na pozajmuvawe vo vrska so nabavka na zalihi na materijali i
surovini se priznavaat kako rashod na periodot vo koj nastanale.
7. Prihodi i rashodi
^len 18
Prihodite se priznavaat po fer vrednosta na primeniot nadomest ili
pobaruvaweto. Prihodite se priznavaat ako istovremeno se zgolemat sredstvata ili
se namalat obvrskite.
Prihodot od proda`ba se evidentira po isporakata na proizvodite ili
pru`aweto na uslugite na kupuva~ite, vo soglasnost so dogovorenite uslovi na
proda`ba.
^len 19
Rashodite se priznavaat vo presmetkovniot period na koi se odnesuvaat i
istovremeno vlijaat na namaluvawe na sredstvata ili zgolemuvawe na obvrskite.
Priznaenite rashodi direktno se povrzuvaat so priznaenite prihodi vo
delovniot rezultat vo presmetkovniot period.
^len 20
So politikata na priznavawe na rashodite e propi{ano da se po~ituvaat
slednite kriteriumi:
- rashodite imaat za posledica namaluvawe na sredstvata ili zgolemuvawe na
obvrskite,
- rashodite podrazbiraat direktna povrzanost pome|u nastanatite tro{oci i
poedini stavki na prihodot,
- koga se o~ekuva ostvaruvawe na prihodi vo nekolku presmetkovni periodi,
priznavaweto na rashodite se vr{i sukcesivno, so postapkata na razumna
alokacija na presmetkovnite periodi,
- rashodot se priznava vedna{ vo presmetkovniot period i toga{ koga nastanala
obvrskata, a nema uslovi da se priznae kako bilansna pozicija na imotot.
SMETKOVODSTVENI POLITIKI NA PRIZNAVAWE I VREDNUVAWE NA
OBVRSKITE
^len 21
Obvrskite se priznavaat na datumot na sostavuvawe na bilansot na sostojba
koga e verojatno deka odlivot na sredstva koi sodr`at ekonomski koristi }e bidat
rezultat na izmiruvawe na sega{nite obvrski i deka iznosot po koj }e se izvr{i
izmiruvaweto }e mo`e so sigurnost da se meri.
III.

16

Finansiski obvrski
^len 22
Priznavawe
Site finansiski obvrski treba da bidat priznaeni vo bilansot na sostojba na
dru{tvoto, vklu~uvajki gi i izvedenite finansiski instrumenti odnosno derivati,
koga i samo koga dru{tvoto }e stane dogovorna strana vo dogovornite odredbi za
finansiskite obvrski.
Finansiskite obvrski po~etno se priznavaat so presmetka na datumot pod koj
dru{tvoto se obvrzuva deka }e kupi ili prodade nekoe finansisko sredstvo.
Po~etno merewe
Finansiskite obvrski pri po~etnoto priznavawe se merat na osnova na
nabavnata cena, koja predstavuva fer vrednost za primeniot nadomet, i gi opfa}a
tro{ocite na steknuvawe i drugite tro{oci, kako brokerskite provizii, honorari,
bankarski provizii i sli~no.
Dopolnitelno merewe
Po po~etnoto priznavawe i merewe, site finansiski obvrski, osven obvrskite
koi se ~uvaat za trguvawe i derivatite koi predstavuvaat obvrski, se merat po
nabavnata cena (vrednost).
Finansiskite obvrski koi se ~uvaat za trguvawe i derivatite, osven
derivatnite obvrski koi se povrzani i koi mora da bidat izmereni so isporakata na
nekoj nekotiran instrument na akcionerskiot kapital, posle po~etnoto priznavawe i
merewe se merat po fer vrednost.
Dobivkata ili zagubata na osnova na finansiski obvrski koi se dr`at zaradi
trguvawe, koja }e nastane poradi promena vo fer vrednosta na finansiskata obvrska,
treba da se vklu~i vo neto dobivkata ili zagubata na periodot vo koja nastanala.
^len 23
Rezervirawata se priznavaat koga postoi obvrska koja nastanala kako rezultat
na minat nastan (istoriska transakcija), ako e verojatno deka izmiruvaweto na taa
obvrska }e dovede do odliv na resursi i ako mo`e da se napravi sigurna procenka na
iznosot na taa obvrska.
Izvr{enite rezervirawa }e se preispituvaat na datumot na bilansot i dokolku
postoi potreba, }e se prilagoduvaat taka da ja odrazuvaat najdobrata procenka.
Dokolku ne postoi verojatnost deka }e dojde do odliv na resursi za namiruvawe na
obvrskata, rezerviraweto se ukinuva vo korist na prihodite.
Rezerviraweto se koristi isklu~ivo za rashodi koi prvobitno se priznaeni.
Koga }e nastane odliv na resursi po osnov na obvrska za koja e izvr{eno rezervirawe,
stvarnite izdatoci ne se priznavaat povtorno kako rashod, tuku se vr{i ukinuvawe na
prethodno priznaeniot iznos na rezerviraweto.
PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
^len 24
Ovaa odluka se primenuva za finansiskite izve{tai koi }e se sostavuvaat za
delovnata 2005 godina i za narednite godini.
IV.

^len 25
Usvoenite smetkovodstveni politiki so ovaa odluka, mo`at da se menuvaat
samo so promena na zakon, teloto koe gi nosi Me|unarodnite smetkovodstveni
standardi ili ako taa promena vlijae na porealno prika`uvawe na nastanite ili
transakciite vo finansiskite izve{tai na dru{tvoto.
Br.-------------,
datum---------------------------Upraven odbor

17

1.5.2. Primena na odlukata za smetkovodstvenite politiki


Primenata na odlukata za smetkovodstvenite politiki se doveruva odnosno e
vo nadle`nost na rakovoditelot na smetkovodstvo.
Organot na upravuvawe vr{i nadzor vrz primenata na odlukata, pri {to mo`e
da koristi stru~ni uslugi na interna ili eksterna revizija.
Preo|aweto na neposredna primena na MSS, prakti~no zna~i promena na
smetkovodstvenite politiki, no sekako ne na site, bidej}i dosega{nite zakonski
re{enija ne bea vo celost sprotivni na re{enijata vo MSS.
Me|utoa, vo vrska so smetkovodstvenite politiki koi podrazbiraat poinakvo
smetkovodstveno opfa}awe na odredeni delovni nastani vo odnos na na~inot na koi
be{e propi{ano so dosega{nite propisi za smetkovodstvoto, }e bide potrebno da se
izvr{at odredeni prilagoduvawa i smetkovodstveni korekcii.

18

3. MSFI 1 PRVI^NO USVOJUVAWE (PRVA PRIMENA) NA ME\UNARODNITE


STANDARDI ZA FINANSISKO IZVESTUVAWE
Ovoj standard e publikuvan na 19 juni 2003 godina od strana na Odborot. Toj
pretstavuva osnova za konverzija na finansiskite izve{tai kon MSFI. Standardot:
- gi ureduva uslovite pod koi odredeni subjekti }e se smetaat za subjekti koi
za prvpat gi usvojuvaat MSFI;
- propi{uva deka smetkovodstveni standardi koi treba da bidat primeneti
vo prviot komplet na MSFI finansiski izve{tai na entitetot i vo
negoviot po~eten MSFI bilans na sostojba se onie koi se na sila na datumot
na izvestuvawe. Ovie standardi treba da bidat primeneti retrospektivno
vo site aspekti, osven za onie koi se izzemeni ili zabraneti so standardot;
- obezbeduva izzemawa od retrospektivnata primena vo eden broj na oblasti;
- zabranuva retrospektivna primena vo odreden broj na oblasti;
- bara prvite MSFI finansiski izve{tai da bidat usoglaseni so barawata
za obelodenuvawe na site primenlivi standardi i isto taka vklu~uva
posebni barawa za obelodenuvawe koi go potenciraat i objasnuvaat
finansiskiot efekt predizvikan od tranizicijata kon MSFI;
- definira odredeni obelodenuvawa koi treba da bidat vklu~eni vo eden
periodi~en izve{taj prezentiran za bilo koj period koj spa|a vo ramkite na
periodot pokrien so prvite MSFI finansiski izve{tai;
Celokupniot efekt od barawata na standardot e toj, deka site smetkovodstveni
politiki, osven onie koi se izre~no izzemeni ili zabraneti, mora da bidat primeneti
retrospektivno za site periodi prezentirani vo prvite MSFI finansiski izve{tai
na entitetot kako i vo negoviot po~eten MSFI bilans na sostojba. Retrospektivnata
primena treba da obezbedi finansiskite izve{tai da bidat podgotveni i
prezentirani na na~in kako da otsekoga{ bile sostavuvani vo sklad so MSFI.
Tamu kade {to podgotovkata na po~etniot MSFI bilans na sostojba bara
prilagoduvawa na iznosite koi bile priznaeni soglasno prethodnite op{toprifateni
smetkovodstveni principi, ovie prilagoduvawa treba da bidat priznaeni kako
prilagoduvawa na po~etnoto saldo na zadr`anite zarabotuva~ki (akumulirana
dobivka / zaguba) ili dokolku e soodvetno na druga kategorija na glavninata.
Osnovnata cel na standardot e da obezbedi prvite MSFI finansiski izve{tai
da sodr`at visokokvalitetni informacii koi:
- se transparentni za korisnicite i sporedlivi za site periodi za koi se
izvestuva;
- pru`aat soodvetna po~etna to~ka za smetkovodstvo vo sklad so MSFI;
- mo`at da se dobijat so tro{oci koi ne gi nadminuvaat koristite za
korisnicite na finansiskite izve{tai.
3.1.
DEFINICII
MSFI 1 vo svoj dodatok (koj kako {to be{e spomenato vo vovedot ne e objaven vo
Pravilnikot), definira del od poimite koi se upotrebuvaat vo standardot. Vo ovoj
tekst ovie poimi dosledno se upotrebuvaat i tie prevedeni go imaat slednoto
zna~ewe:
Datum na preminuvawe na MSFI (Datum na tranzicija, Tranzicionen datum)
Po~etok na prviot period za koj entitetot prezentira potpolni sporedlivi
informacii vo soglasnost so MSFI, a vo svoite prvi MSFI finansiski izve{tai.
Procenet tro{ok (proceneta vrednost, pretpostaven tro{ok)
Iznos koj se koristi namesto vistinskiot tro{ok ili ispravka na vrednosta na
odreden datum. Pri podocne`nata ispravka ili amortizacija se pretpostavuva deka
pretprijatieto izvr{ilo po~etno priznavawe na sredstvata ili obvrskite na odreden
datum i deka tro{okot e ednakov na procenetata vrednost.

19

Fer vrednost (objektivna vrednost)


Iznos za koj sredstvo mo`e da se razmeni ili obvrska da se nadomesti pome|u
poznati strani vo ramkite na nezavisna transakcija.
Prvi MSFI finansiski izve{tai (prvi finansiski izve{tai spored MSFI)
Prvi godi{ni finansiski izve{tai vo koi entitetot gi usvojuva MSFI so
eksplicitno i bezrezervno soop{tenie (izjava) za usoglasenosta so MSFI.
Prva primena (prvi~no usvojuvawe)
Prvo prezentirawe na finansiskite izve{tai vo soglasnost so MSFI.
Me|unarodni standardi za finansisko izvestuvawe (MSFI)
Standardi i tolkuvawa usvoeni od Odborot koi gi sodr`at:
- Me|unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe;
- Me|unarodnite smetkovodstveni standardi i
- Tolkuvawata na Komitetot za tolkuvawe na MSFI.
Po~eten MSFI bilans na sostojba (po~eten bilans na sostojba spored MSFI)
Bilans na sostojba na entitetot (objaven ili neobjaven) na datumot na
preminuvawe na MSFI.
Prethodni op{toprifateni smetkovodstveni principi
Smetkovodstvena osnova koja entitetot ja koristel
usvojuvaweto na MSFI.

neposredno

pred

Datum na izvestuvawe (Izvestuva~ki datum)


Kraen datum na posledniot period na koj se odnesuvaat godi{nite ili
periodi~nite finansiski izve{tai.
2.2. OSNOVNI ODREDBI NA MSFI 1
MSFI 1 bara entitetite da:
- gi identifikuvaat prvite MSFI finansiski izve{tai;
- izberat smetkovodstveni politiki vo soglasnost so MSFI i so odredeni
isklu~oci, retrospektivno da gi primenat takvite politiki za site periodi
prezentirani vo prvite MSFI finansiski izve{tai;
- ja razgledaat mo`nata primena na {este izzemawa koi se odnesuvaat na
retrospektivnata primena;
- gi primenat trite zadol`itelni izzemawa koi se odnesuvaat na
retrospektivnata primena;
- podgotvat po~eten MSFI bilans na sostojba na datumot na preminuvawe na
MSFI;
- gi napravat neophodnite obelodenuvawa (objasnuvawa) so koi se objasnuva
tranzicijata kon MSFI, objasnuvaj}i gi promenite vo odnos na poslednite
publikuvani finansiski izve{tai.
2.2.1. Delokrug
Standardot }e go primenuvaat site entiteti koi za prvpat gi usvojuvaat MSFI
vo procesot na finansisko izvestuvawe (bezmalku site trgovci vo RM). Takvi entiteti
se onie koi za prvpat gi usvojuvaat MSFI kako svoja smetkovodstvena osnova i koi toj
fakt go potenciraat vo svoite prvi MSFI finansiski izve{tai so eksplicitna i
bezrezervna izjava za usoglasenosta so MSFI.
Postoeweto na vakva izjava e klu~no za da se opredeli, dali entitetot za
prvpat gi usvojuva MSFI ili pak ne. Toa zna~i deka duri i toga{ koga entitetot
produciral finansiski izve{tai koi se celosno vo soglasnost so MSFI, tie nema da
se smetaat kako prvi MSFI finansiski izve{tai, dokolku istite ne vklu~uvaat
eksplicitna i bezrezervna izjava za usoglasenosta so MSFI.

20

Bitno e da se napomene deka izjavata za usoglasenost so MSFI, ne smee da bide


ograni~ena vo bilo koj pogled. Poradi toa, izjavata kako {to e: "finansiskite
izve{tai se usoglaseni so site MSFI, osven so MSFI 2" e nesoodvetna i
finansiskite izve{tai koi sodr`at vakva izjava nema da se smetaat kako prvi MSFI
finansiski izve{tai na entitetot.
2.2.2. Po~eten MSFI bilans na sostojba
Entitetot treba da podgotvi po~eten MSFI bilans na sostojba na datumot na
preminuvawe na MSFI, koj e vsu{nost datumot na najraniot period za koj entitetot
prezentira potpolni sporedlivi informacii soglasno MSFI, vo svoite prvi MSFI
finansiski izve{tai. Ovoj bilans na sostojba pretstavuva po~etna to~ka za
smetkovodstvo spored MSFI.
Vo svojot po~eten MSFI bilans na sostojba entitetot:
- }e gi priznae site sredstva i obvrski, ~ie priznavawe se bara spored
MSFI;
- nema da gi priznae kako sredstva i obvrski onie stavki za koi MSFI ne
dozvoluvaat priznavawe;
- }e gi reklasifikuva site sredstva i obvrski koi se kvalifikuvale za
priznavawe spored prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni principi
(i spored MSFI), so cel tie da bidat klasifikuvani i prezentirani vo
soglasnost so MSFI;
- }e gi primeni MSFI pri mereweto na site priznati sredstva i obvrski.
2.2.3. Izbor i primena na smetkovodstveni politiki
Informaciite za site periodi prezentirani vo prvite MSFI finansiski
izve{tai, kako i vo po~etniot MSFI bilans na sostojba, moraat da bidat izgotveni so
primena na konzistentni smetkovodstveni politiki koi se usoglaseni so MSFI
efektivni na datumot na izvestuvawe. Toa zna~i deka ako datumot na izvestuvawe e
31 Dekemvri 2005 godina, primenlivi }e bidat onie MSFI koi se na sila na 31
Dekemvri 2005 godina. Standardite koi bile primenlivi vo prethodnite periodi i
koi vo me|uvreme se promenile, nema da bidat relevantni za entitetot. Entitetot
mo`e da gi primenuva novite standardi koi seu{te ne se zadol`itelni, ako takvata
primena e dopu{tena.
Preodnite odredbi na drugite MSFI se odnesuvaat na promenata na
smetkovodstvenite politiki na entitetot koj ve}e gi primenuva MSFI. Tie ne se
odnesuvaat na entitetite koi za prvpat preminuvaat na primena na MSFI, osven za
slu~aite koi se odnesuvaat na prestanokot na priznavaweto na finansiskite sredstva
i finansiskite obvrski kako i za smetkovodstvoto za za{tita od rizici.
Osven dokolku toa ne e izre~no izzemeno ili zabraneto so standardot (MSFI
1), primenlivite MSFI moraat da bidat retrospektivno primeneti za site periodi za
koi se prezentirani sporedlivi informacii vo prvite MSFI finansiski izve{tai i
vo po~etniot MSFI bilans na sostojba.
Smetkovodstvenite politiki koi entitetot gi koristi vo svojot po~eten MSFI
bilans na sostojba mo`at da se razlikuvaat od onie koristeni za istiot datum, no vo
sklad so prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni principi. Proizlezenite
korekcii so cel za usoglasuvawe se predizvikani od nastani i transakcii nastanati
pred datumot na preminuvawe na MSFI. Poradi toa, entitetot gi priznava iznosite na
tie korekcii direktno kako akumulirana dobivka (zaguba) ili dokolku e pogodno kako
druga kategorija na glavninata na datumot na preminuvawe na MSFI.
2.2.4. Izzemawa i zabrani predvideni so standardot
So cel da ja olesni prvata primena, standardot vostanovil dve kategorii na
isklu~oci vo odnos na principot deka po~etniot MSFI bilans na sostojba mora da
bide usoglasen so sekoj MSFI i toa:
- Prvata kategorija na isklu~oci dozvoluva izzemawa od nekoi barawa na
drugite MSFI, a

21

Vtorata kategorija na isklu~oci ja zabranuva retrospektivnata primena na


nekoi aspekti od drugite MSFI.

2.2.4.1. Izzemawa od ostanatite MSFI


Ovaa kategorija na isklu~oci e od opcionen karakter. Toa zna~i deka entitetot
mo`e da izbere da gi primeni site izzemawa, samo nekoi od niv ili pak niedno. Ovie
izzemawa se odnesuvaat na:
a) delovni (biznis) kombinacii;
b) fer vrednosta ili revalorizacijata kako proceneta vrednost;
c) primawa na vrabotenite;
d) kumulativni razliki na preveduvaweto;
e) slo`eni finansiski instrumenti;
f) sredstva i obvrski na zavisni entiteti, pridru`eni entiteti i zaedni~ki
vlo`uvawa.
Kako {to be{e prethodno napomenato, Odborot odlu~il da se primenuva eden
op{t princip spored koj, entitetot koj za prvpat gi usvojuva (primenuva) MSFI, site
priznaeni sredstva i obvrski vo svojot po~eten MSFI bilans na sostojba, }e gi meri
vrz osnova na relevantnite MSFI koi se efektivni na izvestuva~kiot datum.
Sepak, vo odredeni slu~ai, procesot na rekonstruirawe na finansiskite
izve{tai kako tie bi bile celosno usoglaseni so MSFI bi mo`el da bide prosleden
so visoki tro{oci ili pak duri neprakti~en. Na primer nekoi merewa soglasno MSFI
se zasnovani na akumulirani minati tro{oci ili drugi transakcioni podatoci. Ako
entitetot prethodno ne raspolaga so vakvi podatoci, toga{ bi mo`elo da bide
premnogu skapo ili te{ko, retrospektivno da se soberat ili procenat takvite
podatoci. Sli~ni pote{kotii i tro{oci bi mo`ele da proizlezat ako podatocite so
koi raspolaga entitetot zna~ajno se razlikuvaat od iznosite koi se potrebni za
usoglasuvawe so MSFI.
Za da gi olesni ovie pote{kotii, imaj}i gi vo predvid ograni~uvawata
nametnati od odnosot tro{oci koristi, Odborot predvidel odredeni izzemawa vo
odnos na prethodno spomenatiot op{t princip.
Navedenite izzemawa ne mo`at da bidat primeneti po analogija so drugi
stavki.
Nekoi od izzemawata se odnesuvaat na fer vrednosta. MSS 22 Delovni
(biznis) kombinacii objasnuva kako da se opredeli fer vrednosta na sredstvata i
obvrskite koi mo`at da se identifikuvaat, a koi se steknati vo delovna kombinacija.
MSFI 1 propi{uva deka entitetot treba da gi koristi tie objasnuvawa vo
opredeluvaweto na fer vrednosta soglasno MSFI 1, osven dokolku drug standard
sodr`i pospecifi~ni upatstva za opredeluvawe na fer vrednosta na odredeno
sredstvo ili obvrska. Ovie fer vrednosti }e gi odrazuvaat uslovite koi postoele na
datumot na koj tie bile utvrdeni.
Treba da se ima vo predvid deka upotrebata na izzemawata e celosno slobodna
i deka istata mo`e da bide kumulativno primeneta.
a) Delovni kombinacii
Entitetot koj za prvpat gi primenuva MSFI mo`e da odlu~i da ne go primenuva
retrospektivno MSS 22 Delovni (biznis) kombinacii na prethodnite delovni
kombinacii (nastanati pred datumot na preminuvawe na MSFI). No, dokolku entitetot
prika`e bilo koja delovna kombinacija vo soglasnost so MSS 22, toga{ site naredni
delovni kombinacii isto taka }e mora da gi prika`e vo sklad so MSS 22. Na primer,
dokolku entitetot koj za prvpat gi primenuva MSFI, odlu~i vo sklad so MSS 22 da ja
prika`e delovnata kombinacija koja se slu~ila na 30 juni 2003, toga{ mora vo sklad so
MSS 22 da gi prika`e i site delovni kombinacii koi se slu~ile pome|u 30 juni 2003 i
datumot na preminuvawe na MSFI.
Ako entitetot re{i da ne go primenuva MSS 22 retrospektivno, toga{
implikaciite }e bidat sledni:

22

Entitetot pri prvata primena }e ja zadr`i istata klasifikacija na


poziciite koi se odnesuvaat na steknuvaweto, koja ja imal soglasno
prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni principi;
Na datumot na delovnata kombinacija, smetkovodstvenata vrednost
(knigovodstven iznos) na sredstvata i obvrskite utvrdena vo soglasnost so
prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni principi }e se smeta kako
nivna proceneta vrednost (tro{ok) vo soglasnost so MSFI, po~nuvaj}i od toj
datum;
Site sredstva i obvrski koi bile steknati ili utvrdeni vo nekoja prethodna
delovna kombinacija mora da bidat priznati vo po~etniot MSFI bilans na
sostojba. Ova va`i za site sredstva i obvrski oven za:
a) finansiskite sredstva i obvrski koi prestanale da bidat priznati
vo soglasnost so prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni
principi vo finansiska godina koja zapo~nala pred 1 Januari 2004
godina;
b) sredstvata i obvrskite koi ne bile priznati vo konsolidiranite
finansiski izve{tai na mati~niot entitet vo soglasnost so
prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni principi, nema da
bidat priznati nitu vo oddelnite finansiskite izve{tai na
zavisniot entitet koi se izgotveni so soglasnost so MSFI. Primer za
vakov slu~aj na sredstvo bi mo`ela da bide interno sozdadenata
trgovska marka (brend) koja ne bila priznata kako oddelno
identifikuvano
nematerijalno
sredstvo
vo
momentot
na
steknuvaweto;
Sredstvata ili obvrskite koi ne se kvalifikuvaat za priznavawe spored
MSFI ne smeat da bidat priznati vo po~etniot MSFI bilans na sostojba.
Sekoe prilagoduvawe koe proizleguva od ova mora da bide izvr{eno na
smetkata zadr`ani zarabotuva~ki (akumulirana dobivka), osven za
prestanokot na priznavaweto na nematerijalnite sredstva steknati vo
delovna kombinacija, koi ne se kvalifikuvaat za priznavawe spored MSS
38. Vakvite nematerijalni sredstva, vklu~uvaj}i gi povrzanite odlo`eni
danoci i malcinski interesi, moraat da bidat reklasifikuvani kako
gudvil. Zna~ajno e da se napomene deka ova va`i samo za nematerijalnite
sredstva steknati so delovna (biznis) kombinacija. Prilagoduvawata koi se
odnesuvaat na interno sozdadenite nematerijalni sredstva ili onie koi se
povrzani so namaluvaweto na nivnata revalorizacija, se vr{at so upotreba
na zadr`anata zarabotuva~ka kako kontrastavka;
Tamu kade {to, vo soglasnost so MSFI se bara sredstvata i obvrskite da
bidat posledovatelno (po datumot na tranzicija) mereni na osnova koja e
razli~na od tro{o~nata (na primer spored fer vrednosta), ovie sredstva i
obvrski treba da bidat mereni spored taa osnova, duri i pokraj toa {to tie
bile steknati so prethodna biznis kombinacija. Primeri za ova bi mo`ele
da bidat biolo{kite sredstva za koi MSS 41 Zemjodelstvo bara da bidat
mereni spored nivnata fer vrednost, nedvi`nostite, postrojkite i
opremata mereni vo soglasnost so dozvoleniot alternativen treman vo MSS
16, kako i finansiskite instrumenti koi se ~uvaat za trguvawe ili pak se
raspolo`ivi za proda`ba. Site rezultira~ki prilagoduvawa odat na tovar
(vo korist) na zadr`anite zarabotuva~ki;
Dokolku odredeno sredstvo ili obvrska steknato vo biznis kombinacija ne
bilo priznaeno vo soglasnost so prethodnite op{toprifateni
smetkovodstveni principi, a bi trebalo da bide priznaeno vo oddelnite
finansiski izve{tai na steknatiot entitet, toga{ toa se priznava na taa
osnova vo po~etniot MSFI bilans na sostojba;
Gudvilot mora da bide iska`an vo po~etniot MSFI bilans na sostojba
spored negovata smetkovodstvena vrednost kako {to bila utvrdena soglasno

23

prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni principi, no otkako


prethodno }e bidat napraveni slednite prilagoduvawa:
a) gudvilot mora da bide zgolemen za iznosot na bilo koe nematerijalno
sredstvo koe bilo priznato kako steknato so delovna kombinacija vo
soglasnost so prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni
principi, a koe ne se kvalifikuva za priznavawe vo soglasnost so
MSS 38 Nematerijalni sredstva;
b) gudvilot mora da bide namalen za iznosot na bilo koe nematerijalno
sredstvo koe treba da bide posebno identifikuvano i priznato vo
soglasnost so MSFI, a koe ne bilo takvo vo soglasnost so
prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni principi;
c) tamu kade {to pred datumot na tranzicija bile razre{eni pra{awata
vo vrska so prisutnata neizvesnost okolu realiziranata biznis
kombinacija i adekvatni procenki i prilagoduvawa mo`at da bidat
napraveni, gudvilot bi trebalo da bide prilagoden na toj iznos;
d) treba da se priznaat site zagubi poradi o{tetuvawe koi
proizleguvaat od testiraweto na gudvilot za taa namena na datumot
na preminuvawe na MSFI. Gudvilot mora da bide testiran za zagubi
poradi o{tetuvawe, bez ogled na toa dali postojat ili nepostojat
indikacii za negovo o{tetuvawe. Testiraweto mora da se zasnova na
uslovite koi postojat na datumot na tranzicija;
Koga entitetot ne vr{el konsolidacija na svojata podru`nica steknata vo
delovna kombinacija, sredstvata i obvrskite na podru`nicata treba da
bidat prilagodeni na iznosi koi bi gi barale MSFI vo oddelnite
finansiski izve{tai na podru`nicata. Vo ovoj slu~aj, vrednosta na
gudvilot na datumot na tranzicija treba da bide razlikata pome|u vrednosta
na interesite na entitetot (spored prilagodenite iznosi) i vrednosta
(merena spored tro{okot) na investicijata vo podru`nicata;
Malcinskite interesi i odlo`enite danoci treba da bidat prilagodeni po
izvr{uvawe na site prethodno navedeni prilagoduvawa.

b) Upotrebata na fer vrednosta ili revalorizacijata kako proceneta


vrednost
- Fer vrednosta kako proceneta vrednost (tro{ok)
Nedvi`nostite, postrojkite i opremata, nematerijalnite sredstva, kako i
investicioniot imot (sredstva) koi prethodno bile mereni spored metodot na
istoriski tro{oci, mo`at da bidat izmereni spored nivnata fer vrednost na datumot
pod koj e so~inet po~etniot MSFI bilans na sostojba (ovaa opcija e primenliva za
nematerijalnite sredstva samo dokolku postoi aktiven pazar). Fer vrednosta potoa
stanuva proceneta vrednost vo kontekst na natamo{nata primena na tro{o~niot model
soglasno MSFI. Zna~ajno e da se potencira deka natamo{nata depresijacija se zasnova
na ovaa vrednost.
MSFI 1 ne propi{uva metodologija za opredeluvaweto na fer vrednosta na
odredeno sredstvo na datumot na tranzicija, no sepak toj upatuva na upatstvoto koe e
dadeno vo standardot koj se odnesuva na delovnite kombinacii. Spored ova upatstvo,
fer vrednostite bi trebalo da se opredeluvaat na sledniot na~in:
- za zemji{ta i zgradi, pazarnata vrednost;
- za postrojki i oprema, pazarnata vrednost, opredelena so procenka.
Koga ne postojat dovolno dokazi za pazarnata vrednost poradi
specifi~niot karakter na postrojkite i opremata ili poradi toa {to
takvite stavki retko se predmet na proda`ba, toga{ tie se procenuvaat
spored tro{ocite za nivna zamena namaleni za tro{ocite na
depresijacijata.

24

- Revaloriziranata vrednost kako proceneta vrednost (tro{ok)


Dokolku pred datumot pod koj e so~inet po~etniot MSFI bilans na sostojba,
entitetot vr{el revalorizacija na bilo koe od prethodno navedenite sredstva
soglasno prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni principi (na primer po pat na
procenka na fer vrednosta ili pak so primena na indeks na ceni koj e {iroko
sporedliv so fer vrednosta soglasno MSFI), toga{ takvata revalorizirana suma na
datumot na revalorizacija mo`e da stane proceneta vrednost na sredstvoto soglasno
MSFI.
MSFI 1 ne opredeluva vo ramkite na koj vremenski period pred datumot na
tranzicija bi trebalo da e vr{ena revalorizacijata. Iako e predvideno ovaa mo`nost
da se koristi i za nematerijalnite sredstva, sepak taa }e bide primenliva samo
dokolku takvite sredstva gi ispolnuvaat kriteriumite za priznavawe i
revalorizacija utvrdeni vo MSS 38 Nematerijalni sredstva. Spored ovoj standard
nematerijalnoto sredstvo mo`e da bide revalorizirano samo dokolku negovata fer
vrednost (revalorizirana) e zasnovana na t.n. "aktiven pazar". Dokolku vakov pazar za
nematerijalnite sredstva ne postoi, toga{ nivna revalorizacija ne e dozvolena. So
ogled na toa {to mnogu ~esto za vakvite sredstva ne postoi aktiven pazar, naj~esto vo
po~etniot MSFI bilans na sostojba }e treba da se primeni tro{o~niot pristap
soglasno MSS 38. Prilagoduvawata }e se priznaat upotrebuvaj}i gi po~etnite
zadr`ani zarabotuva~ki (onie od po~etniot MSFI bilans na sostojba) kako
kontrastavka.
Treba da se napomene deka nezavisno od toa dali fer vrednosta ili pak
revaloriziranata vrednost se koristi kako proceneta vrednost na odredeno sredstvo,
toa ne mora da zna~i deka i negovata depresijacija zadol`itelno mora da se
prilagoduva. Imeno, dokolku metodot na depresijacija i soodvetnata stapka se vo
soglasnost so MSFI na tranzicioniot datum, toga{ tie i ponatamu }e se primenuvaat,
dokolku toa ne e slu~aj, treba da se napravat soodvetni prilagoduvawa na
akumuliranata depresijacija i na po~etnite zadr`ani zarabotuva~ki, odnosno dokolku
e soodvetno na druga kategorija od glavninata (onie od po~etniot MSFI bilans na
sostojba).
- Ednokratnata revalorizacija kako proceneta vrednost (tro{ok)
Ako pred datumot na svojot po~eten MSFI bilans na sostojba, entitetot
napravil ednokratna revalorizacija na sredstvata ili obvrskite do fer vrednosta
poradi privatizacija ili javna ponuda na hartii od vrednost i dokolku takvata
revalorizirana vrednost stanala proceneta vrednost soglasno prethodnite
op{toprifateni smetkovodstveni principi, toga{ taa suma (prilagodena za sekoja
naredna amortizacija ili o{tetuvawe) bi mo`ela da prodol`i da se upotrebuva kako
proceneta vrednost posle po~etnata primena na MSFI.
c) Primawa na vraboteni
Vo soglasnost so MSFI 19 Primawa na vraboteni, entitetot mo`e da odlu~i
da koristi "koridorski pristap", spored koj nekoi aktuarski dobivki ili zagubi
ostanuvaat nepriznati. Kaj retrospektivnata primena na ovoj pristap entitetot mo`e
da gi podeli kumulativnite aktuarski dobivki i zagubi od po~etokot na ostvaruvawe
na planot do datumot na preminuvawe na MSFI, na del koj e priznaen i na del koj ne e
priznaen. Vo sekoj slu~aj, pri prvata primena entitetot mo`e da izbere da gi priznae
celosnite kumulativni aktuarski dobivki i zagubi na datumot na preminuvawe na
MSFI duri i ako za podocne`nite aktuarski dobivki i zagubi }e koristi "koridorski
pristap". Dokolku pri prvata primena se napravi vakov izbor, toga{ toj }e se
primenuva na site planovi.
d) Kumulativni razliki na preveduvaweto (rezervirani kursni razliki)
MSS 21 Efekti od promenata na deviznite kursevi od entitetot bara da:

25

gi klasifikuva kako posebna komponenta na kapitalot nekoi od


kumulativnite razliki vo preveduvaweto koi se povrzani so preveduvaweto
na edna neto investicija napravena vo edna stranska operacija;
- po prestanokot na sorabotkata so stranstvo, izvr{i prenos na
kumulativnata razlika na preveduvaweto za taa stranska aktivnost
(vklu~uvaj}i, dokolku e mo`no, dobivki i zagubi vo vrska so povrzanite
za{titi od rizici) vo Bilansot na uspeh, kako del od odlo`enata dobivka i
zaguba.
No, pri prvata primena, entitetot ne mora da gi ispolni ovie barawa za
kumulativnite razliki na preveduvaweto, koi postojat na datumot na preminuvawe na
MSFI. Dokolku pri prvata primena se koristat ovie isklu~oci toga{:
- se smeta deka kumulativnite razliki na preveduvaweto za site aktivnosti
so stranstvo imaat vrednost nula, na datumot na preminuvawe na MSFI, i
- od dobivkata ili zagubata na dopolnitelnoto odlagawe na bilo koja
stranska aktivnost se isklu~uvaat razlikite na preveduvaweto, koi
nastanale pred denot na primena na MSFI i vo niv }e se presmetaat
podocne`nite razliki na preveduvaweto.
So ogled na navedenoto, dokolku entitetot ima rezerva po ovoj osnov na
datumot na preminuvawe na MSFI i dokolku re{i da gi koristi navedenite
isklu~oci, toga{ toj bi trebalo da ja transferira ovaa rezerva vo zadr`anite
zarabotuva~ki. Na toj na~in rezervata nema vo nieden moment da se reflektira kako
dobivka ili zaguba.
e) Slo`eni finansiski instrumenti
MSS 32 Finansiski instrumenti obelodenuvawe i prezentacija, bara od
entitetot da gi podeli slo`enite finansiski instrumenti na po~etokot, na posebni
delovi na obvrski i kapital. Ako delot na obvrskite ve}e ne e neizmiren,
retrospektivnata primena na MSS 32 vklu~uva razdvojuvawe na dvata dela na
kapitalot. Prviot del se nao|a vo ramki na nerasporedenata dobivka i pretstavuva
kumulativna kamata zarabotena na delot na obvrskite. Vtoriot del pretstavuva
po~eten kapital. Vo sekoj slu~aj, vrz osnova na MSFI pri prvata primena ne treba da
se vr{i razdvojuvawe na ovie dva dela, dokolku delot od obvrskite ve}e ne e
neizmiren na datumot na preminuvawe na MSFI.
f) Sredstva i obvrski na zavisni entiteti, pridru`eni entiteti i zaedni~ki
vlo`uvawa
Koga entitetot (roditel) za prvpat gi usvojuva MSFI otkako toa ve}e go storil
negoviot zavisen entitet (podru`nica), toga{ toj, vo svoite konsolidirani
finansiski izve{tai, }e gi meri sredstvata i obvrskite na zavisniot entitet spored
istatata smetkovodstvena vrednost (iznos) spored koja tie bile iska`ani vo
oddelnite finansiski izve{tai na zavisniot entitet.
Koga zavisniot entitet (podru`nica) za prvat gi usvojuva MSFI otkako toa ve}e
go storil negoviot mati~en entitet (roditel), toga{ toj, za celi na svoite oddelni
finansiski izve{tai mo`e da gi meri sredstvata i obrskite ili vo soglasnost so
MSFI 1, {to bi bil primenet na nivo na zavisniot entitet (na negoviot tranzicionen
datum), ili spored smetkovodstvenite iznosi po koi tie sredstva i obvrski bi bile
vklu~eni vo finansiskite izve{tai na mati~niot entitet na negoviot tranzicionen
datum (isklu~uvaj}i gi efektite od prilagoduvawata napraveni za celi na
konsolidacijata i za efektite od delovnata kombinacija so koja roditelot ja steknal
podru`nicata).
Spored toa, ako zavisniot entitet po prv pat gi primenuva MSFI, a podocna vo
odnos na mati~niot entitet, toj vo zasebnite finansiski izve{tai }e gi odmeruva
svoite sredstva i obvrski ili po:
- smetkovodstvenite iznosi koi bi mo`ele da bidat vklu~eni vo
konsolidiranite finansiski izve{tai na mati~niot entitet na datumot na
preminuvawe na mati~niot entitet na MSFI, ako nikakvi korekcii ne se napraveni za

26

postapkite na konsolidacija i za efektite od delovnite kombinacii so koi mati~niot


entitet go steknal zavisniot entitet, ili
- po smetkovodstvenite iznosi koi gi baraat ostanatite MSFI, zasnovani na
datumot na preminuvawe na zavisniot entitet na MSFI. Ovie smetkovodstveni iznosi
bi mo`ele da se razlikuvaat od onie opi{ani vo prethodnata alinea:
a) koga izzemawata vo MSFI 1 predizvikuvaat merewa koi zavisat od datumot
na preminuvawe na MSFI;
b) koga smetkovodstvenite politiki koristeni vo finansiskite izve{tai na
zavisniot entitet se razlikuvaat od onie vo konsolidiranite finansiski izve{tai.
Na primer, zavisniot entitet mo`e da ja koristi osnovnata postapka od MSS 16
Nedvi`nosti, postrojki i oprema, dodeka mati~niot entitet mo`e da go koristi
dozvoleniot alternativen tretman.
Sli~en izbor e dostapen i za pridru`enite entiteti i zaedni~kite vlo`uvawa
kaj koi za prvpat se primenuvaat MSFI, a podocna vo odnos na entitetot koj zna~ajno
vlijae na nego ili pak poseduva zna~ajna kontrola nad nego.
2.2.4.2. Zabrana za retrospektivna primena
MSFI 1 zabranuva retrospektivna primena za odredeni oblasti kade {to
retrospektivnata primena bi barala procenki od strana na menaxmentot vo vrska so
minati okolnosti i transakcii ~ij ishod e ve}e poznat. Tuka spa|aat zabranite koi se
odnesuvaat na:
a) prestanokot na priznavaweto na finansiski sredstva i finansiski
obvrski;
b) smetkovodstvoto za za{tita od rizik i
c) procenkite.
Prestanok na priznavawe na finansiski sredstva i finansiski obvrski
Pri prvata primena bi trebalo da se primenuvaat barawata za prestanok na
priznavaweto od MSS 39 Finansiski instrumenti priznavawe i merewe, od
datumot na stapuvawe na sila na ovoj standard. Toa zna~i deka ako entitetot koj za
prv pat gi primenuva MSFI go ukinal priznavaweto na finansiskite sredstva ili
finansiskite obvrski vo soglasnost so prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni
principi, vo finansiskata godina koja zapo~nala pred 1 Januari 2001 godina, nema da
gi priznae tie sredstva i obvrski vo sklad so MSFI pri nivnata prva primena (osven
dokolku ne se kvalifikuvaat za priznavawe kako rezultat na podocne`na transakcija
ili nastan). Vo sekoj slu~aj entitetot koj za prvpat gi primenuva MSFI:
- }e gi priznae site derivati i drugi koristi, kako prava ili obvrski za
izmiruvawe, zadr`ani po prestanokot na priznavaweto, a koi se u{te
postojat na datumot na preminuvawe na MSFI, i
- }e gi konsolidira site entiteti za posebni nameni (Special Purpose Entities)
koi gi kontrolira na datumot na preminuvawe na MSFI, duri i ako ovie
entiteti postojat pred datumot na preminuvawe na MSFI, ili pak }e gi
zadr`i finansiskite sredstva ili obvrski koi prestanale da se priznavaat
vrz osnova na prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni principi.
Smetkovodstvo za za{tita od rizik
MSS 39 Finansiski instrumenti priznavawe i merewe, bara na datumot na
preminuvawe na MSFI entitetot da:
- gi proceni site derivati po fer vrednost, i
- gi eliminira site odlo`eni zagubi i dobivki od derivati, za koi se
izvestuvalo spored prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni
principi, kako da se sredstva ili obvrski.
Procenki
Procenkite na entitetot vo soglasnost so MSFI na datumot na preminuvawe na
MSFI treba da bidat vo sklad so procenkite napraveni na istiot datum vo soglasnost

27

so prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni principi (posle usoglasuvawata koi


odrazuvaat bilo kakvi otstapuvawa vo smetkovodstvenite politiki), osven dokolku ne
postoi objektiven dokaz deka tie procenki bile pogre{ni.
Entitetot mo`e da dobie informacii po datumot na preminuvawe na MSFI vo
vrska so procenkite koi gi napravil vo soglasnost so prethodnite op{toprifateni
smetkovodstveni principi. Vakvite informacii toj bi trebalo da gi tretira kako
nastani posle datumot na bilansot na sostojba koi ne baraat korekcii, vo sklad so
MSS 10 Nastani posle datumot na bilansot na sostojba. Na primer, da pretpostavime
deka datumot na preminuvawe na MSFI za entitetot e 1 januari 2004 godina i deka
novite informacii dobieni na 15 juli 2004 godina baraat promena na procenkite
izvr{eni vo sklad so prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni principi na 31
dekemvri 2003 godina. Ovoj entitet nema da gi prika`e novite informacii vo svojot
po~eten MSFI bilans na sostojba (osven dokolku tie procenki baraat korekcija za
bilo koja razlika vo smetkovodstvenite politiki ili postoi dokaz deka tie procenki
bile pogre{ni). Namesto toa, entitetot }e gi prika`e novite informacii vo svojot
bilans na uspeh (ili dokolku e pogodno, drugi promeni na kapitalot) za godinata koja
se zavr{uva na 31 dekemvri 2004 godina.
Entitetot mo`ebi }e mora da izvr{i procenki vo soglasnost so MSFI na
datumot na preminuvawe na MSFI, koi prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni
principi ne gi barale na toj datum. Zaradi ispolnuvawe na barawata od MSS 10, ovie
procenki na baza na MSFI }e ja odrazuvaat sostojbata na datumot na preminuvawe na
MSFI. Procenkite na datumot na preminuvawe na MSFI, koi se odnesuvaat na
pazarnite ceni, kamatnite stapki ili deviznite kursevi osobeno }e gi odrazuvaat
pazarnite uslovi na toj den.
Barawata koi se odnesuvaat na procenkite se primenuvaat na po~etniot MSFI
bilans na sostojba. Tie isto taka se primenuvaat na sporedbenite periodi
prezentirani vo prvite MSFI finansiski izve{tai.
2.2.5. Prezentacija i obelodenuvawe
MSFI 1 ne predviduva izzemawa od barawata za prezentacija i obelodenuvawe
od ostanatite MSFI.
2.2.5.1. Sporedbeni informacii
Prvite MSFI finansiski izve{tai na entitetot moraat da sodr`at
sporedbeni informacii za najmalku edna godina. Po~etokot na najraniot period za koj
entitetot prezentira potpolno sporedlivi informacii spored MSFI vo svoite prvi
MSFI finansiski izve{tai za entitetot pretstavuva datum na preminuvawe na
MSFI. Na ovoj datum entitetot mora da podgotvi po~eten MSFI bilans na sostojba koj
ponatamu }e pretstavuva po~etna osnova za ponatamo{no izvestuvawe spored MSFI.
Ovoj bilans ne mora da bide prezentiran kako del od prvite MSFI finansiski
izve{tai, no bez ogled na toa, toj mora da bide izgotven.
Na primer, ako datumot na izvestuvawe za prvite MSFI finansiski izve{tai
na entitetot e 31 Dekemvri 2005 godina i ako entitetot prezentira potpolni
sporedlivi informacii za edna godina, toga{ negoviot datum na preminuvawe na
MSFI }e bide 1 januari 2004 godina. Na ovoj datum entitetot }e mora da go izgotvi
svojot po~eten MSFI bilans na sostojba.
Nekoi entiteti prezentiraat istoriski pregledi na izbrani informacii za
periodi koi mu prethodat na prviot period za koj se prezentiraat potpolni
informacii podgotveni vo sklad so MSFI. Pokraj toa, nekoi entiteti prezentiraat
sporedbeni informacii vo sklad so prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni
principi za takvite periodi. MSFI 1 ne bara takvite pregledi i informacii da
bidat usoglaseni so barawata na MSFI za priznavawe i merewe. Za takvite pregledi
i informacii entitetot }e:
- gi ozna~i informaciite prika`ani vo sklad so prethodnite
op{toprifateni smetkovodstveni principi i }e istakne deka tie ne se
prika`ani vo soglasnost so MSFI i

28

ja obelodeni prirodata na va`nite korekcii koi se neophodni za da se


izvr{i usoglasuvawe so MSFI. Entitetot ne mora da gi kvantificira
takvite korekcii.

2.2.5.2. Objasnuvawe na preminot na MSFI


Entitetot treba da objasni kako preminot od prethodnite op{toprifateni
smetkovodstveni principi vlijae na finansiskata pozicija za koja se izvestuva,
finansiskata uspe{nost i pari~nite tekovi.
Usoglasuvawa
Finansiskite izve{tai treba da vklu~uvaat:
a) usoglasuvawa na kapitalot za koj se izvestuvalo vrz osnova na prethodnite
op{toprifateni smetkovodstveni principi so kapitalot za koj se
izvestuvalo vrz osnova na MSFI na dvata od slednite datumi:
- datumot na preminuvawe na MSFI, i
- krajot na posledniot period prezentiran vo poslednite godi{ni
finansiski izve{tai na entitetot vo sklad so prethodnite op{toprifateni
smetkovodstveni principi.
b) usoglasuvawe na dobivkata ili zagubata za koi se izvestuvalo vrz osnova na
prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni principi za posledniot
period, vo poslednite godi{ni finansiski izve{tai na entitetot, so
dobivkata ili zagubata prezentirana vo sklad so MSFI za istiot period i
c) ako entitetot priznal ili poni{til bilo kakvi zagubi poradi o{tetuvawe
pri podgotovkata na po~etniot MSFI bilans na sostojba, obelodenuvawa koi
bi se barale spored MSS 36 dokolku zagubite ili poni{tuvawata bi bile
priznati vo periodot koj zapo~nuva so datumot na preminuvawe na MSFI.
MSS 8 ne se zanimava so promenite na smetkovodstvenite politiki koi
nastanuvaat koga entitetot gi primenuva MSFI za prv pat. Spored toa, barawata na
MSS 8 vo vrska so obelodenuvaweto na promenite na smetkovodstvenite politiki ne
se primenuvaat na prvite MSFI finansiski izve{tai.
Dokolku entitetot ne prezentiral finansiski izve{tai za prethodnite
periodi, toa mora jasno da se obelodeni vo prvite MSFI finansiski izve{tai.
Koristewe na fer vrednosta kako proceneta vrednost
Dokolku entitetot vo svojot po~eten MSFI bilans na sostojba ja koristi fer
vrednosta kako proceneta vrednost za stavkite na nedvi`nosti, postrojki i oprema,
dolgoro~nite vlo`uvawa ili nematerijalnite sredstva, prvite MSFI finansiski
izve{tai za sekoja kategorija koja se nao|a vo po~etniot MSFI bilans na sostojba,
moraat da go obelodenat:
- zbirniot iznos na tie fer vrednosti i
- zbirnoto usoglasuvawe so smetkovodstvenite vrednosti evidentirani vo
sklad so prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni principi.
Periodi~ni finansiski izve{tai
Dokolku entitetot prezentira periodi~ni finansiski izve{tai vo soglasnost
so MSS 34 Periodi~no finansisko izvestuvawe, za del od periodot na koj se
odnesuvaat prvite MSFI finansiski izve{tai, entitetot pokraj barawata od MSS 34,
mora da gi ispolni i barawata spored koi sekoj takov periodi~en izve{taj, }e vklu~i
usoglasuvawe na:
- kapitalot evidentiran vo soglasnost so prethodnite op{toprifateni
smetkovodstveni principi so kapitalot na toj datum vo sklad so MSFI, i
- dobivkata ili zagubata evidentirana vo sklad so prethodnite
op{toprifateni smetkovodstveni principi za toj sporedben prethoden
period (tekoven i od ovaa godina) so dobivkata ili zagubata vo soglasnost
so MSFI za toj period.

29

2.2.6. Datum na primena


Entitetot go primenuva MSFI 1, dokolku negovite prvi MSFI finansiski
izve{tai se odnesuvaat na period koj zapo~nuva na 1 Januari 2004 godina ili posle toj
datum. Se ohrabruva primenata i pred ovoj datum.
2.3. DELOKRUG NA MSFI 1
Entitetot }e go primeni MSFI 1 na:
- prvite MSFI finansiski izve{tai, i
- bilo koj periodi~en izve{taj, ako takov postoi, prezentiran soglasno MSS
34 Periodi~no finansisko izvestuvawe, za del od periodot na koj se
odnesuvaat prvite MSFI finansiski izve{tai.
Da se potsetime, spored definicijata dadena vo standardot, prvite MSFI
finansiski izve{tai se prvite godi{ni finansiski izve{tai vo koi entitetot gi
usvojuva MSFI so eksplicitno i bezrezervno soop{tenie (izjava) za usoglasenosta so
MSFI.
Kako prvi MSFI finansiski izve{tai }e se smetaat onie, dokolku entitetot
na primer:
1) Gi so~inil svoite posledni finansiski izve{tai:
a) vrz baza na nacionalnite propisi koi ne se vo sklad so MSFI spored
site aspekti;
b) vo sklad so MSFI spored site aspekti, ako tie finansiski izve{tai
ne sodr`at eksplicitno i bezrezervno soop{tenie (izjava) so koja se
potvrduva nivnata usoglasenost so MSFI;
c) koi sodr`at eksplicitno i bezrezervno soop{tenie za usoglasenosta
so nekoi, no ne i so site MSFI;
d) vrz osnova na nacionalnite standardi koi ne se vo sklad so MSFI,
koristej}i nekoi poedine~ni MSFI za presmetka na stavki za koi ne
postojat nacionalni propisi ili
e) vrz baza na nacionalnite propisi, so usoglasuvawe na nekoi iznosi so
iznosite utvrdeni so primena na MSFI;
2) Gi podgotvil finansiskite izve{tai vrz baza na MSFI samo za interna
upotreba i tie ne se dostapni na sopstvenicite na entitetot ili na bilo koi
drugi eksterni korisnici;
3) Podgotvil izvestuva~ki paket vrz baza na MSFI za celi na konsolidirawe,
bez podgotovka na kompletniot set na finansiski izve{tai na na~in
predviden vo MSS 1 Prezentacija na finansiskite izve{tai;
4) Ne prezentiral finansiski izve{tai za prethodnite periodi.
Standardot ne se primenuva koga entitetot na primer:
1) }e prestane da prezentira finansiski izve{tai vrz osnova na
nacionalnite propisi (ako prezentiralo takvi) i tie finansiski
izve{tai sodr`ele eksplicitno i bezrezervno soop{tenie (izjava) za
usoglasenosta so MSFI;
2) prezentiral finansiski izve{tai vo prethodnata godina vrz osnova
na nacionalnite propisi i tie izve{tai sodr`at eksplicitno i
bezrezervno soop{tenie (izjava) za usoglasenosta so MSFI;
3) prezentiral vo prethodnata godina finansiski izve{tai koi
sodr`at eksplicitno i bezrezervno soop{tenie (izjava) za
usoglasenosta so MSFI, duri i ako revizorite dale kvalifikuvan
revizorski izve{taj za tie finansiski izve{tai.
Ovoj standard ne se odnesuva na promenite na smetkovodstvenite politiki na
entitetot koj ve}e gi primenuva MSFI.
Od navedenoto e sosema o~igledno deka kriteriumite se navistina
restriktivni. Taka na primer, entitetot koj gi prezentiral svoite prethodni
finansiski izve{tai so eksplicitna i bezrezervna izjava za usoglasenosta so MSFI,
osven za izre~no specificirani stavki, kako {to e na primer nekompletnoto
izvestuvawe po segmenti, }e se smeta kako entitet koj za prvpat gi primenuva

30

(usvojuva) MSFI. Odborot ne sakal da voveduva isklu~oci vo ovaa oblast poradi


kompleksnosta i te{kotiite koi bi proizlegle okolu kriteriumite vo vrska so brojot
i sodr`inata na stavkite koi bi mo`ele da bidat tolerirani dokolku istite ne se
prezentirani vo soglasnost so MSFI.
Isto taka, spored gledi{te na Odborot, entitetot nema da se smeta deka gi
usvoil MSFI, dokolku ne bile dadeni site neophodni obelodenuvawa soglasno MSFI,
zatoa {to poinakviot pristap bi podrazbiral devalvacija na va`nosta na barawata za
obelodenuvawe i bi gi potcenil naporite za potpolna usoglasenost so MSFI.
2.4. PRVI MSFI FINANSISKI IZVE[TAI
Prvite MSFI finansiski izve{tai na entitetot moraat da vklu~at sporedbeni
informacii od najmalku edna godina, iako entitetot mo`e da izbere ili pak da bide
obvrzan od regulativnite tela da obezbedi dopolnitelni sporedbeni informacii (kaj
nas ne postoi takva dopolnitelna obvrska). Po~etokot na prviot period za koj
entitetot prezentira potpolni sporedlivi informacii vo soglasnost so MSFI, a vo
svoite prvi MSFI finansiski izve{tai pretstavuva datum na preminuvawe na MSFI
za entitetot (datum na tranzicija, tranzicionen datum).
Na ovoj datum entitetot mora da podgotvi po~eten MSFI bilans na sostojba, koj
potoa slu`i kako po~etna osnova za idno izvestuvawe spored MSFI. Ovoj bilans na
sostojba ne mora da bide prezentiran kako del od prvite MSFI finansiski izve{tai,
no bez ogled na toa, toj mora da bide podgotven. Na primer, ako datumot na
izvestuvawe za prvite MSFI finansiski izve{tai na entitetot e 31 Dekemvri 2005
godina i ako toj prezentira sporedbeni informacii za samo edna godina, negoviot
tranzicionen datum (datum na preminuvawe na MSFI) e 1 Januari 2004 godina. Na ovoj
datum entitetot treba da podgotvi po~eten MSFI bilans na sostojba. Narednata slika
go ilustrira navedenoto.

Prezentacija na sporedlivi podatoci za dve godini (2005 i 2004)


Datum na preminuvawe na
MSFI
Datum na izvestuvawe

Po~eten MSFI bilans na


sostojba

01.01.04

31.12.04

31.12.05

Periodi opfateni so prvite MSFI finansiski izve{tai

2.5. PO^ETEN MSFI BILANS NA SOSTOJBA


Entitetot koj za prvpat gi primenuva MSFI treba da podgotvi po~eten MSFI
bilans na sostojba na datumot na tranzicija, koj datum pretstavuva po~etok na prviot
period za koj entitetot prezentira potpolni sporedlivi informacii vo soglasnost so
MSFI, a vo svoite prvi MSFI finansiski izve{tai. Po~etniot MSFI bilans na

31

sostojba e po~etna to~ka za natamo{no (posledovatelno, sledstveno) smetkovodstvo


spored MSFI.
MSFI 1 ne bara entitetot koj za prvpat gi primenuva MSFI da go prezentira
po~etniot MSFI bilans na sostojba vo ramki na svoite prvi MSFI finansiski
izve{tai. Sepak, MSFI bara da bidat obelodeneti napravenite usoglasuvawa pome|u
prethodnite
op{toprifateni
smetkovodstveni
principi
i
MSFI.
Ovie
obelodenuvawa na koi ponatamu se osvrnuvame vo to~kata 2.6. na ovoj materijal, treba
da bidat dovolno detalni za da mo`at korisnicite na informaciite da gi razberat
materijalnite (zna~ajnite) prilagoduvawa na bilansot na sostojba.
2.5.1. Izbor na smetkovodstveni politiki Op{ti principi
Upotreba na konzistentni smetkovodstveni politiki za site prezentirani
periodi
MSFI 1 propi{uva deka entitetot treba da koristi isti smetkovodstveni
politiki vo svojot po~eten MSFI bilans na sostojba kako i za site periodi
prezentirani vo negovite prvi MSFI finansiski izve{tai. Entitetot ne treba da
primenuva razli~ni verzii na MSFI koi bile efektivni (vo sila, va`e~ki) na porani
(prethodni) datumi.
Entitetot treba retrospektivno da ja primeni tekovnata verzija na MSFI za
site prezentirani periodi (po~eten MSFI bilans na sostojba, sporedben period
(periodi), tekoven period) so odredeni isklu~oci vo nekoi so standardot
specificirani oblasti.
MSFI efektivni (vo sila) na datumot na izvestuvawe
MSFI 1 propi{uva deka smetkovodstvenite politiki na entitetot treba da
bidat vo soglasnost
so sekoj MSFI koj e va`e~ki (vo sila, efektiven) na
izvestuva~kiot datum (datum na izvestuvawe) za negovite prvi MSFI finansiski
izve{tai, so ograni~eni isklu~oci.
Entitetot pri podgotovkata na svoite prvi MSFI finansiski izve{tai ne bi
trebalo da gi primenuva verziite na MSFI koi se staveni von sila ili pak izmeneti.
Transakciite koi se slu~ile pred datumot na tranzicija se prezentiraat so upotreba
na standardite koi se efektivni na izvestuva~kiot datum. Ako nekoj nov standard
stane efektiven pome|u tranzicioniot datum i izvestuva~kiot datum, MSFI 1
generalno }e se primeni retrospektivno, duri i ako barawata na takviot standard
predviduvale prospektivna primena vo odnos na datumot koga standardot stapil vo
sila.
Prakti~niot efekt od ova barawe e toj deka entitetite koi bile usoglaseni so
odredeni MSFI vo minatoto, bi mo`ele da bidat prinudeni da napravat
prilagoduvawa na iznosite koi prethodno bile prezentirani spored MSFI, za onie
slu~ai kade {to relevantnite MSFI se promenile vo periodot od koga tie bile
primeneti do datumot na izvestuvawe (izvestuva~kiot datum) vo prvite MSFI
finansiski izve{tai. So ogled na toa {to eden broj na MSFI se ve}e revidirani so
nivna primena od 01.01.2005., prethodno ka`anoto treba osobeno da se ima vo predvid
kaj onie subjekti kaj koi izvestuva~kiot datum }e bide 31.12.2005., a respektivno na
toa tranzicioniot datum }e bide 01.01.2004. (dokolku prezentiraat sporedbeni
informacii vo soglasnost so MSFI za samo edna godina). Navedenoto }e bide
relevantno za onie entiteti koi prethodno bile usoglaseni so nekoi MSFI ili
vsu{nost so site, no nivnite finansiski izve{tai ne vklu~uvale eksplicitna i
bezrezervna izjava za takvata usoglasenost, poradi {to soglasno MSFI 1, tie }e se
tretiraat kako entiteti koi za prvpat gi primenuvaat (usvojuvaat) MSFI.
Spored mislewe na Odborot, retrospektivnata primena na MSFI koi se
efektivni na izvestuva~kiot datum }e:
- ovozmo`i sporedlivost zatoa {to informaciite koi se sodr`ani vo prvite
MSFI finansiski izve{tai na entitetot }e bidat podgotveni na
konzistentna osnova niz periodite;

32

im dade na korisnicite sporedlivi informacii podgotveni so upotreba na


poslednata verzija na MSFI koja Odborot ja smeta za superiorna vo odnos
na prethodnite verzii;
- se izbegnat nepotrebnite tro{oci.
So cel da se izbegnat slu~ite koga tro{ocite za podgotovka na odredeni
informacii bi bile pogolemi od koristite {to bi bile dobieni od takvite
informacii, standardot dozvoluva odredeni isklu~oci od navevedenoto pravilo (za
retrospektivna primena na efektivnite MSFI na izvestuva~kiot datum) so cel da se
izbegnat nepotrebni tro{oci i napori. Kako {to be{e prethodno navedeno, ovaa grupa
na isklu~oci e od opcionen karakter. Pokraj opcionite isklu~oci, postojat i takvi
isklu~oci so koi striktno se zabranuva retrospektivnata primena. Stanuva zbor za
odredeni oblasti kade {to retrospektivnata primena bi barala procenki od strana
na menaxmentot vo vrska so minati okolnosti i transakcii ~ij ishod e ve}e poznat.
Ovie isklu~oci (izzemawa), za koi prethodno stana zbor se opfateni vo to~kata 2.2.4.
od ovoj materijal.
Primer: Konzistetna primena na poslednata verzija na MSFI
Scenario
Izvestuva~kiot datum za prvite MSFI finansiski izve{tai na
entitetot ABV e 31 Dekemvri 2005 godina. Entitetot re{il da prezentira
sporedbeni informacii vo ovie finansiski izve{tai za samo edna
godina. Poradi toa, negoviot tranzicionen datum e po~etokot na
delovnata godina na 1 Januari 2004 godina (ili ekvivalentno 31
Dekemvri 2003 godina). Entitetot ABV gi prezentiral svoite finansiski
izve{tai godi{no na 31 Dekemvri vo soglasnost so svoite prethodni
op{toprifateni smetkovodstveni principi, sekoja godina vklu~itelno i
na 31 Dekemvri 2004 godina.
Barawa za primena
Entitetot ABV }e gi primeni MSFI koi se efektivni (na sila, vo
primena) na 31 Dekemvri 2005 godina pri podgotovkata:
- na svojot po~eten MSFI bilans na sostojba na 1 Januari 2004
godina;
- i prezentiraweto na svojot bilans na sostojba za 31 Dekemvri 2005
godina (vklu~uvaj}i gi i sporedbenite iznosi za 2004), bilansot na
uspeh, pregledot na pari~nite tekovi i izve{tajot za promeni vo
glavninata za godinata koja zavr{uva na 31 Dekemvri 2005 godina
(vklu~uvaj}i gi i sporedbenite iznosi za 2004), kako i
obelodenuvawata (vklu~uvaj}i gi i sporedbenite informacii za
2004).
Ako nekoj nov MSFI koj se u{te ne e vo sila na 31 Dekemvri 2005 godina
dozvoluva negova primena pred toj datum, entitetot ABV mo`e, no ne mora
da go primeni toj MSFI vo svoite prvi MSFI finansiski izve{tai.
Primena na standard koj se u{te ne e efektiven na izvestuva~kiot datum
MSFI propi{uva deka entitetot mo`e da go primeni noviot standard ~ija
primena se u{te ne e zadol`itelna, ako samiot standard dozvoluva takva primena.
Koga entitetot gi podgotvuva svoite prvi MSFI finansiski izve{tai, na
izvestuva~kiot datum, mo`at da postojat standardi koi se publikuvani od Odborot, no
koi se u{te ne se vo primena (ne se efektivni). Dokolku vakvite standardi vo svoite
preodni odredbi dozvoluvaat primena pred datumot koga stanuvaat efektivni, toga{
entitetot mo`e istite da gi primeni vo svoite prvi MSFI finansiski izve{tai,
po~nuvaj}i od datumot na preminuvawe na MSFI.
Neprimena na preodnite odredbi od ostanatite MSFI
Preodnite odredbi na ostanatite standardi se primenuvaat na promenite vo
smetkovodstvenite politiki napraveni od entitet koj ve}e gi primenuva MSFI; tie ne

33

se odnesuvaat na entitetite koi za prvpat gi primenuvaat (usvojuvaat) MSFI, osven za


prestanokot na priznavaweto na finansiski sredstva i obvrski kako i za nekoi
aspekti na smetkovodstvoto za za{tita od rizici, kade {to se primenuvaat preodnite
odredbi od MSS 39. Vkupniot efekt od vakviot pristap rezultira so nadminuvawe na
preodnite odredbi vo site ostanati MSFI.
Odborot odlu~il deka koga toj vo idnina }e izdava novi standardi, od slu~aj do
slu~aj }e bide regulirano pra{aweto za toa dali entitetite koi za prvpat gi
primenuvaat MSFI, novite standardi }e gi primenuvaat retrospektivno ili
prospektivno. Odborot o~ekuva deka retrospektivnata primena }e bide soodvetna vo
najgolemiot broj na slu~ai, ispolnuvaj}i ja na toj na~in negovata osnovna cel za
sporedlivi informacii vo prvite MSFI finansiski izve{tai. Odborot zaklu~il
deka dokolku prospektivnata primena vo odredeni slu~ai e opravdana, toga{ }e bidat
napraveni izmeni vo MSFI 1 za taa namena.
2.5.2. Primena na smetkovodstvenite politiki
Kako {to be{e prethodni navedeno, osven za isklu~ocite koi se podolu
navedeni, vo svojot po~eten MSFI bilans na sostojba:
- }e gi priznae site sredstva i obvrski, ~ie priznavawe se bara spored
MSFI;
- nema da gi priznae kako sredstva i obvrski onie stavki za koi MSFI ne
dozvoluvaat priznavawe;
- }e gi reklasifikuva site sredstva i obvrski koi se kvalifikuvale za
priznavawe spored prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni principi
(i spored MSFI), so cel tie da bidat klasifikuvani i prezentirani vo
soglasnost so MSFI;
- }e gi primeni MSFI pri mereweto na site priznati sredstva i obvrski.
Ovde povtorno }e spomeneme deka MSFI 1 vospostavil dve kategorii na
izzemawa od principot spored koj po~etniot MSFI bilans na sostojba mora da bide
usoglasen so sekoj od MSFI i toa:
- Opcioni izzemawa od odredeni barawa na drugi MSFI; i
Zadol`itelni izzemawa koi ja zabranuvaat retrospektivnata primena na
nekoi aspekti od drugi MSFI.
Ovie izzemawa bea objasneti vo to~kata 2.2.4.
2.5.3. Smetkovodstvo za prilagoduvawa na tranzicioniot datum
Smetkovodstvenite politiki koi gi koristi entitetot vo svojot po~eten MSFI
bilans na sostojba mo`at da se razlikuvaat od onie koi{to toj gi koristel za istiot
datum so primena na prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni principi.
Rezultira~kite prilagoduvawa proizleguvaat od nastani i transakcii slu~eni pred
datumot na preminuvawe na MSFI. Poradi toa, MSFI 1 predviduva vakvite
prilagoduvawa da bidat priznaeni direktno vo zadr`anite zarabotuva~ki (ili,
dokolku e soodvetno, vo druga kategorija na glavninata) na datumot na preminuvawe na
MSFI.
Ograni~eni isklu~oci od ovoj princip se primenuvaat koga prilagoduvawata se
povrzani so prestanok na priznavaweto na nematerijalnite sredstva steknati vo
delovna kombinacija.
Odlo`enite danoci i malcinski interesi treba isto taka da bidat prilagodeni
kako rezultat na prilagoduvaweto na drugi sredstva i obvrski.
2.6. PREZENTACIJA I OBELODENUVAWE
MSFI 1 ne predviduva isklu~oci od barawata za prezentacija
obelodenuvawe koi se predvideni so drugite MSFI. Entitetot koj za prvpat
primenuva (usvojuva) MSFI treba da gi napravi site obelodenuvawa koi
predvideni so sekoj oddelen MSFI, pokraj obelodenuvawata koi se predvideni
MSFI 1, na koi se osvrnuvame vo prodol`enie.

34

i
gi
se
so

2.6.1. Objasnuvawe na tranzicijata kon MSFI


MSFI 1 bara entitetot da objasni kako tranzicijata od prethodnite
op{toprifateni smetkovodstveni principi kon MSFI vlijaela na negovata
finansiska pozicija, uspe{nost i pari~ni tekovi.
Usoglasuvawa
Vo MSFI 1 e navedeno deka prvite MSFI finansiski izve{tai na entitetot
treba da vklu~at:
a) usoglasuvawa na negoviot kapital prezentiran spored prethodnite
op{toprifateni smetkovodstveni principi so kapitalot soglasno
MSFI na sekoj od slednite datumi:
- datumot na preminuvawe na MSFI; i
- krajot na najdocniot period za koj entitetot gi prezentiral
svoite posledni godi{ni finansiski izve{tai vo soglasnost
so prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni principi.
b) usoglasuvawe na dobivkata ili zagubata prezentirana spored
prethodnite
op{toprifateni
smetkovodstveni
principi
vo
poslednite godi{ni finansiski izve{tai za posledniot period so
dobivkata ili zagubata spored MSFI za istiot period.
c) ako entitetot priznal ili ukinal bilo kakvi zagubi poradi
o{tetuvawe za prvpat pri podgotovkata na svojot po~eten MSFI
bilans na sostojba, obelodenuvawa koi MSS 36 O{tetuvawe na
sredstva bi gi baral dokolku entitetot gi priznal zagubite ili
ukinuvawata vo periodot koj zapo~nuva so tranzicioniot datum
(datum na preminuvawe na MSFI).
MSFI 1 propi{uva deka baranite usoglasuvawa treba da bidat dovolno
detalni za da mo`at korisnicite na informaciite sodr`ani vo finansiskite
izve{tai da gi razberat zna~ajnite prilagoduvawa napraveni kaj bilansot na sostojba
i bilansot na uspeh.
Korekcija na gre{ki
Dokolku entitetot otkrie deka se napraveni gre{ki vo primenata na
prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni principi, usoglasuvawata napraveni
spored barawata na MSFI 1 bi trebalo da gi razgrani~at korekciite na takvite
gre{ki od promenite na smetkovodstvenite politiki.
MSS 8 - Smetkovodstveni politiki, promeni na smetkovodstvenite procenki i
gre{ki, ne se zanimava so promenite na smetkovodstvenite politiki kaj entitetot koj
za prvpat gi primenuva MSFI. Poradi toa, MSFI 1 naveduva deka barawata na MSS 8
za obelodenuvawa vo vrska so promenite vo smetkovodstvenite politiki ne se
primenuvaat vo prvite MSFI finansiski izve{tai na entitetot.
MSFI 1 isto taka bara od entitetot koj ne prezentiral finansiski izve{tai za
prethodniot period, da go obelodeni toj fakt vo svoite prvi MSFI finansiski
izve{tai.
2.6.2. Sporedbeni informacii
Vo soglasnost so barawata na MSS 1 Prezentacija na finansiskite izve{tai,
prvite MSFI finansiski izve{tai na entitetot, treba da vklu~uvaat sporedbeni
informacii za barem edna godina.
So ogled na toa {to lokalnite (nacionalnite) regulativi bi mo`ele da baraat
pove}e od ednogodi{ni sporedbeni informacii, vakvite barawa bi mo`ele da
predizvikaat dopolnitelni tro{oci za entitetite (pogolemi od koristite), a pokraj
toa bi se zgolemil i rizikot od primena na proizvolni pretpostavki. Ovde }e
napomeneme deka vo RM ne se propi{ani vakvi barawa.
Pokraj toa, dokolku entitetot koj za prvpat gi primenuva MSFI vo 2005 godina,
objavuva sporedbeni informacii za dve godini, toga{ za nego tranzicioniot datum }e
bide na 1 Januari 2003. Ovoj datum prethodi na datumot koga bil publikuvan MSFI 1,

35

koj fakt ja problematizira mo`nosta za sobirawe na dovolno potkrepuva~ki


informacii vo periodot koj e blizok do datumot na preminuvawe na MSFI.
Kako rezultat na navedenoto MSFI 1 propi{uva deka entitetite koi
prezentiraat istoriski pregledi na izbrani informacii za periodi koi mu prethodat
na prviot period za koj se prezentiraat potpolni informacii podgotveni vo sklad so
MSFI ili pak prezentiraat sporedbeni informacii vo sklad so prethodnite
op{toprifateni smetkovodstveni principi za takvite periodi }e:
- gi ozna~at informaciite prika`ani vo sklad so prethodnite
op{toprifateni smetkovodstveni principi i }e istaknat deka tie ne se
prika`ani vo soglasnost so MSFI i
- ja obelodenat prirodata na va`nite korekcii koi se neophodni za da se
izvr{i usoglasuvawe so MSFI. Entitetite ne mora da gi kvantificiraat
takvite korekcii.
Slednata tabela zbirno gi pretstavuva informaciite vo finansiskite
izve{tai za godinata zavr{ena na 31 Dekemvri 2005 godina.
01/01/2004
31/12/2004
31/12/2005
Bilans na sostojba
H
H
Bilans na uspeh
H
H
Izve{taj za promeni vo glavninata
H
H
Pregled na pari~nite tekovi
H
H
Usoglasuvawe na kapitalot
H
H
Usoglasuvawe na dobivkata- zagubata
H
2.6.3. Proceneta vrednost (tro{ok, pretpostaven tro{ok)
Ako entitetot vo svojot po~eten MSFI bilans na sostojba ja koristi fer
vrednosta kako proceneta vrednost (tro{ok) za nekoi stavki na nedvi`nosti,
postrojki i oprema, investicioni sredstva (imot) ili nematerijalni sredstva, MSFI 1
bara od entitetot vo svoite prvi MSFI da go obelodeni, za sekoja oddelna stavka na
po~etniot MSFI bilans na sostojba:
- zbirniot iznos na ovie fer vrednosti; i
- zbirniot iznos na prilagoduvawata na smetkovodstvenite iznosi koi bile
utvrdeni spored prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni principi.
2.7. REZIME NA ^EKORITE PRI PRVATA PRIMENA NA MSFI
Vo prodol`enie e prezentiran sintetiziran pregled na posledovatelnite
aktivnosti koi treba da bidat prezemeni pri prvoto usvojuvawe (primena na MSFI).
So ogled na toa deka sodr`inata na ovie ~ekori be{e opfatena niz celokupniot
prethoden tekst, ovde nakratko potsetuvame na najzna~ajnite raboti referenciraj}i
ve na naslovite vo prethodniot tekst.
^ekor 1 Donesuvawe na odluka za primena na MSFI
Entitetite koi imaat zakonska obvrska za primena na MSFI, mo`at da go
preskoknat ovoj ~ekor. Donele ili pak ne donele vakva odluka tie se dol`ni svoite
finansiski izve{tai da gi podgotvuvaat vo soglasnost so MSFI, {to vsu{nost zna~i
primena na MSFI, respektivno prva primena na MSFI. Odlukata, dokolku takva se
nosi treba da ja donese izvr{niot organ na entitetot (upraven odbor, odbor na
direktori, upravitel).
Entitetite za koi ne postoi zakonska obvrska za primena na MSFI,
zadol`itelno mora da donesat soodvetna odluka. Odlukata ja donesuva najvisokiot
organ na upravuvawe kaj entitetot (sobranie, sobir na sodru`nici ili edinstven
sodru`nik).
^ekor 2 Izbor (usvojuvawe) na smetkovodstveni politiki
Smetkovodstvenite politiki pretstavuvaat specifi~ni principi, osnovi,
konvencii, pravila i praktiki koi gi usvoil entitetot vo vrska so podgotovkata i

36

prezentacijata na finansiskite izve{tai. Donesuvaweto na odlukata za usvojuvawe


(izbor) na smetkovodstvenite politiki e vo nadle`nost na menaxmentot na entitetot
(upraven odbor, odbor na direktori, upravitel). Pri donesuvaweto na takvata odluka
osobeno treba da se ima vo predvid deka:
- site smetkovodstveni politiki, osven onie koi se izre~no izzemeni ili
zabraneti, mora da bidat primeneti retrospektivno za site periodi
prezentirani vo prvite MSFI finansiski izve{tai na entitetot kako i vo
negoviot po~eten MSFI bilans na sostojba. Retrospektivnata primena treba
da obezbedi finansiskite izve{tai da bidat podgotveni i prezentirani na
na~in kako da otsekoga{ bile sostavuvani vo sklad so MSFI; i
- smetkovodstvenite politiki mora da se usoglaseni so MSFI efektivni na
datumot na izvestuvawe. Toa zna~i deka ako datumot na izvestuvawe e 31
Dekemvri 2005 godina, primenlivi }e bidat onie MSFI koi se na sila na 31
Dekemvri 2005 godina. Standardite koi bile primenlivi vo prethodnite
periodi i koi vo me|uvreme se promenile, nema da bidat relevantni za
entitetot. Entitetot mo`e da gi primenuva novite standardi koi seu{te ne
se zadol`itelni, ako takvata primena e dopu{tena.
^ekor 3 - Izgotvuvawe na po~eten MSFI bilans na sostojba (po~etna
primena na usvoenite smetkovodstveni politiki)
Entitetot koj za prvpat gi primenuva MSFI treba da podgotvi po~eten MSFI
bilans na sostojba na datumot na tranzicija, koj datum pretstavuva po~etok na prviot
period za koj entitetot prezentira potpolni sporedlivi informacii vo soglasnost so
MSFI, a vo svoite prvi MSFI finansiski izve{tai. Po~etniot MSFI bilans na
sostojba e po~etna to~ka za natamo{no (posledovatelno, sledstveno) smetkovodstvo
spored MSFI.
Vo svojot po~eten MSFI bilans na sostojba, primenuvaj}i gi usvoenite
smetkovodstveni politiki entitetot:
- }e gi priznae site sredstva i obvrski, ~ie priznavawe se bara spored
MSFI;
- nema da gi priznae kako sredstva i obvrski onie stavki za koi MSFI ne
dozvoluvaat priznavawe;
- }e gi reklasifikuva site sredstva i obvrski koi se kvalifikuvale za
priznavawe spored prethodnite op{toprifateni smetkovodstveni principi
(i spored MSFI), so cel tie da bidat klasifikuvani i prezentirani vo
soglasnost so MSFI;
- }e gi primeni MSFI pri mereweto na site priznati sredstva i obvrski.
Ovde povtorno }e spomeneme deka MSFI 1 vospostavil dve kategorii na
izzemawa od principot spored koj po~etniot MSFI bilans na sostojba mora da bide
usoglasen so sekoj od MSFI efektivni na izvestuva~kiot datum i toa:
- Opcioni izzemawa od odredeni barawa na drugi MSFI; i
Zadol`itelni izzemawa koi ja zabranuvaat retrospektivnata primena na
nekoi aspekti od drugi MSFI.
Ovie izzemawa koi bea objasneti vo to~kata 2.2.4. treba da bidat zadol`itelno
razgledani so cel da se donese odluka za eventualen izbor (neizbor) na nekoja od
opciite kako i da se izbegne eventualnata retrospektivna primena na zabranetite
aspekti.
^ekor 4 Izgotvuvawe na prvite MSFI finansiski izve{tai
Prvite MSFI finansiski izve{tai na entitetot moraat da vklu~at sporedbeni
informacii od najmalku edna godina. ^itatelot treba da ima vo predvid deka
kompletot na finansiski izve{tai gi opfa}a site onie koi se predvideni so MSS 1
Prezentacija na finansiskite izve{tai. Za da ne go povtoruvame ona {to be{e
prethodno dadeno vo tekstot, ovde kako potsetuvawe povtorno ja davame slednata
skica:

37

Prezentacija na sporedlivi podatoci za dve godini (2005 i 2004)


Datum na preminuvawe na
MSFI
Datum na izvestuvawe

Po~eten MSFI bilans na


sostojba

01.01.04

31.12.04

31.12.05

Periodi opfateni so prvite MSFI finansiski izve{tai

Osobeno e va`no da se ima vo predvid deka vo svoite prvi MSFI finansiski


izve{tai, entitetot treba da objasni (obelodeni) kako preminot od prethodnite
op{toprifateni smetkovodstveni principi vlijae na finansiskata pozicija za koja se
izvestuva, finansiskata uspe{nost i pari~nite tekovi. Za ova poglednete vo to~kata
2.2.5.2.
^ekor 5 Izjava
Na krajot da potsetime na eden mnogu va`en moment za koj i prethodno stana
zbor vo to~kata 2.2.1. Imeno, MSFI 1 }e go primenuvaat site entiteti koi za prvpat gi
usvojuvaat MSFI vo procesot na finansisko izvestuvawe. Takvi entiteti se onie koi
za prvpat gi usvojuvaat MSFI kako svoja smetkovodstvena osnova i koi toj fakt go
potenciraat vo svoite prvi MSFI finansiski izve{tai so eksplicitna i bezrezervna
izjava za usoglasenosta so MSFI.
Postoeweto na vakva izjava e klu~no za da se opredeli, dali entitetot za
prvpat gi usvojuva MSFI ili pak ne. Toa zna~i deka duri i toga{ koga entitetot
produciral finansiski izve{tai koi se celosno vo soglasnost so MSFI, tie nema da
se smetaat kako prvi MSFI finansiski izve{tai, dokolku istite ne vklu~uvaat
eksplicitna i bezrezervna izjava za usoglasenosta so MSFI.
Bitno e da se napomene deka izjavata za usoglasenost so MSFI, ne smee da bide
ograni~ena vo bilo koj pogled. Poradi toa, izjavata kako {to e: "finansiskite
izve{tai se usoglaseni so site MSFI, osven so MSFI 2" e nesoodvetna i
finansiskite izve{tai koi sodr`at vakva izjava nema da se smetaat kako prvi MSFI
finansiski izve{tai na entitetot.

38

3. PRAKTI^NI PRIMERI
3.1. CELOSEN PRIMER
Sostojbata na smetkite na glavnata kniga na 01.01.2004. (datum na preminuvawe
na MSFI) na subjektot ABV bila sledna:
Nedvi`nosti, postrojki
i oprema (NPO)
dolguva
pobaruva
10.000

Akumulirana
amortizacija na NPO
dolguva
pobaruva
4.000

Gotovi proizvodi
dolguva
pobaruva
4.000

Pobaruvawa
dolguva
pobaruva
3.000

Obvrski
dolguva
pobaruva
8.000

Akumulirana dobivka
dolguva
pobaruva
5.000

Zaradi izgotvuvawe na po~etniot MSFI bilans na sostojba, subjektot ABV


kako rezultat na primena na usvoenite smetkovodstveni politiki, treba da gi napravi
slednite korekcii:
- Namaluvawe na objektivnata (fer) vrednost na NPO za 2.100 (procenetata
fer/objektivna vrednost na NPO na 1.01.2004. iznesuva 3.900);
- Namaluvawe na vrednosta na gotovite proizvodi za 1.500;
- Namaluvawe na vrednosta na pobaruvawata za 1.000;
- Namaluvawe na vrednosta na obvrskite za 500.
Za da gi napravi prethodnite korekcii, subjektot ABV gi sproveduva slednite
kni`ewa na 01.01.2004 (}e go imenuvame kako Nalog 1 zaradi refencirawe):
Nalog 1
Smetka

Opis

Iznos
Dolguva
Pobaruva
2.100
2.100

Akumulirana dobivka
Akumul. amortizacija (NPO)

Prvi~no usvojuvawe na MSFI


Prvi~no usvojuvawe na MSFI

Akumulirana dobivka
Gotovi proizvodi

Prvi~no usvojuvawe na MSFI


Prvi~no usvojuvawe na MSFI

1.500

Akumulirana dobivka
Pobaruvawa

Prvi~no usvojuvawe na MSFI


Prvi~no usvojuvawe na MSFI

1.000

Obvrski
Akumulirana dobivka

Prvi~no usvojuvawe na MSFI


Prvi~no usvojuvawe na MSFI

500

1.500
1.000
500

Sostojbata na smetkite po izvr{enite korektivni kni`ewa e sledna:


Nedvi`nosti, postrojki
i oprema (NPO)
dolguva
pobaruva
10.000

Akumulirana
amortizacija na NPO
dolguva
pobaruva
6.100

Gotovi proizvodi
dolguva
pobaruva
2.500

Pobaruvawa
dolguva
pobaruva
2.000

Obvrski
dolguva
pobaruva
7.500

Akumulirana dobivka
dolguva
pobaruva
900

Vrz osnova na prethodnata sostojba na smetkite go sostavuvame Po~etniot


MSFI bilans na sostojba.

39

PO^ETEN MSFI BILANS NA SOSTOJBA NA 01.01.2004.


SREDSTVA
Opis
NPO
Gotovi proizvodi
Pobaruvawa
Vkupno

KAPITAL I OBVRSKI
Iznos
Opis
Iznos
Obvrski
3.900
7.500
2.500 Akumulirana dobivka
900
2.000
Vkupno
8.400
8.400

KOREKCII NA STAVKITE ZA 2004 GODINA


(po sprovedenite kni`ewa za podgotvuvawe na po~etniot MSFI bilans na
sostojba koi se dadeni vo Nalog 1)
Nedvi`nosti, postrojki i oprema
Kako {to mo`evme da zabele`ime od primerot, iznosot na NPO za korekcija e
izvr{en vrz osnova na procenetata objektivna (fer) vrednost na NPO na datumot na
tranzicija (01.01.2004.). Ako se ima vo predvid deka ovaa vrednost e osnova za
ponatamo{na amortizacija (depresijacija) na NPO, a deka subjektot ABV za 2004
godina presmetal amortizacija koristej}i ja starata osnovica, toga{ e sosema jasno
deka treba da se napravat odredeni korekcii. Imeno, vo na{iot primer, go
pretpostavuvame slednoto:
- Presmetka na amortizacija e zapo~nata so po~etokot na 2002 godina i
iznesuva 2.000 za 2002 godina i 2.000 za 2003 godina;
- Procenetiot vek na upotreba (korisen vek) na NPO e pet godini, odnosno
zaklu~no so 2006 godina;
- Subjektot ABV za 2004 godina primenuvaj}i ja starata osnovica presmetal
amortizacija vo iznos od 2.000 (isto kako i za 2002 i 2003 godina).
So napravenite korekcii, sega{nata vrednost na NPO na 01.01.2004 iznesuva
3.900, a preostanatiot korisen vek iznesuva 3 godini. Spored toa, godi{niot iznos na
amortizacija za NPO }e iznesuva 1.300. Ako se ima vo predvid deka subjektot ve}e
evidentiral 2.000 amortizacija za 2004 godina, toga{ e sosema jasno deka e potrebna
korekcija za 700 na iznosot na presmetana amortizacija za 2004. Za ovoj iznos }e se
namalat rashodite za amortizacija (pretpostavuvame deka e toa amortizacija na NPO
koja se tretira kako rashod na periodot soglasno usvoenite smetkovodstveni
politiki), so ednovremeno zgolemuvawe na finansiskiot rezultat za 2004 godina.
Gotovi proizvodi
Vo konkretniot primer pretpostavuvame deka vo zavr{noto saldo na gotovite
proizvodi za 2004 godina se vklu~eni administrativni i proda`ni rashodi
(evidentirani vo tekot na 2004 godina) vo iznos od 3.000, koj iznos soglasno usvoenite
smetkovodstveni politiki ne se vklu~uva vo cenata na ~inewe na gotovite proizvodi.
Za taa cel, }e se zgolemat administrativnite i proda`nite rashodi, a }e se namalat
gotovite proizvodi za iznosot od 3.000.
Vo primerot se pretpostavuva deka subjektot primenuva periodi~en sistem na
zalihi.
Pobaruvawa i obvrski
Vo primerot pretpostavuvame deka ne se potrebni ponatamo{ni korekcii na
pobaruvawata i obvrskite, so ogled na toa deka site usoglasuvawa napraveni vo tekot
na 2004 godina se vo soglasnost so usvoenite smetkovodstveni politiki.

40

Promet na glavnata kniga vo tekot na 2004 godina i finansiski izve{tai,


pred da bidat izvr{eni korekciite (sproveden Nalog 1)
Podolu e daden prometot na glavnata kniga vo tekot na 2004 godina. Ovde
pretpostavuvame deka se ve}e izvr{eni usoglasuvawata za podgotvuvawe na po~etniot
MSFI bilans na sostojba.
Nedvi`nosti, postrojki
i oprema (NPO)
dolguva
pobaruva
10.000
S 10.000

Akumulirana
amortizacija na NPO
dolguva
pobaruva
6.100
2.000
(k) 700
S 7.400

Pobaruvawa
dolguva
pobaruva
2.000
23.000
S 25.000

Obvrski
dolguva
pobaruva
7.500
25.000
S 32.500

Akumulirana dobivka
dolguva
pobaruva
900
700
S 1.600

Rashod za amortizacija
dolguva
pobaruva
2.000
(k) 700
1.300

TPP
dolguva
pobaruva
18.000
18.000

Prihodi i prenos
dolguva
pobaruva
23.000
18.000
1.300
700
3.000

Gotovi proizvodi
dolguva
pobaruva
2.500
25.000
18.000
(k) 3.000
S 6.500

Administrativni i
proda`ni rashodi
dolguva
pobaruva
(k) 3.000
3.000
Bilansite na uspeh (prethodno izgotveniot i objaven i koregiraniot koj treba da se
prezentira kako sostaven del na prvite MSFI finansiski izve{tai) se dadeni vo
prodol`enie.
BILANS NA USPEHOT ZA 2004 GODINA
OPIS
Prihodi
Tro{oci na prodadeni proizvodi
Administrativni i proda`ni rashodi
Amortizacija
Dobivka

Objaven iznos
23.000
(18.000)
(2.000)
3.000

Koregiran iznos
23.000
(18.000)
(3.000)
(1.300)
700

Bilansite na sostojba (prethodno izgotveniot i objaven i koregiraniot koj treba da se


prezentira kako sostaven del na prvite MSFI finansiski izve{tai) se dadeni vo
prodol`enie.

41

BILANS NA SOSTOJBATA NA 31.12.2004.


OPIS
Sredstva
Nedvi`nosti, postrojki i oprema
Gotovi proizvodi
Pobaruvawa
Vkupni sredstva
Obvrski i kapital
Obvrski
Akumulirana dobivka
Vkupno obvrski i kapital

Objaven iznos

Koregiran iznos

4.000
11.000
26.000
41.000

2.600
6.500
25.000
34.100

33.000
8.000
41.000

32.500
1.600
34.100

KOREKCII NA STAVKITE ZA 2005 GODINA


Posle izvr{enite korekcii, po~etnata sostojba na smetkite od glavnata kniga
treba da e avtomatski usoglasena so po~etnata sostojba. Dokolku vnesuvaweto na
po~etnata sostojba ne se vr{i avtomatski, toga{ treba da se obezbedi po~etnata
sostojba za 2005 godina, da e onaa istata od krajot na 2004 godina. Vo na{iot primer,
po~etnata sostojba na smetkite od glavnata kniga na 01.01.2005. }e bide sledna:
Nedvi`nosti, postrojki
i oprema (NPO)
dolguva
pobaruva
10.000

Akumulirana
amortizacija na NPO
dolguva
pobaruva
7.400

Gotovi proizvodi
dolguva
pobaruva
6.500

Pobaruvawa
dolguva
pobaruva
25.000

Obvrski
dolguva
pobaruva
32.500

Akumulirana dobivka
dolguva
pobaruva
1.600

Po~nuvaj}i od ovaa sostojba treba da se preispitaat site evidentirani


transakcii (kni`ewa) vo tekot na 2005 godina, so cel da se detektiraat onie koi ne se
vo soglasnost so usvoenite smetkovodstveni politiki. Takvite transakcii treba da se
preispitaat od aspekt na nivnoto priznavawe i merewe, so cel tie da bidat
smetkovodstveno evidentirani (stornirani, prokni`eni ili prekni`eni) na na~in koj
e soglasen so usvoenite smetkovodstveni politiki. Na primer, dokolku subjektot
napravenite administrativni i proda`ni tro{oci (ili del od niv) gi vklu~il vo
cenata na ~inewe na proizvodite (ili nedovr{enoto proizvodstvo), toga{ takvite
iznosi treba da se prekni`at od smetkite na zalihite na smetkite na rashodite.
Ponatamu, dokolku subjektot presmetal amortizacija za period koj se odnesuva na del
od 2005 godina, primenuvaj}i gi pritoa nekoregiranite presmetki na amortizacijata,
toga{ treba da se izvr{i korekcija na iznosite so cel tie da bidat soodvetni na
koregiranite iznosi (vidovme prethodno vo primerot deka po~nuvaj}i od 2004 godina
iznosot na godi{na amortizacija e 1.300, a ne 2.000). Sli~na e sostojbata so stavkite
koi bile priznati, a ne trebalo da bidat priznati, imeno tie treba da bidat
eliminirani (stornirani).
Na krajot na godinata, vrz osnova na sostojbata i prometot na smetkite od
glavnata kniga }e bidat sostaveni finansiskite izve{tai. Pritoa, kako {to be{e i
prethodno spomenato, koregiranite iznosi dadeni vo bilansot na uspeh i na sostojba
na prethodnata stranica, }e bidat prezentirani kako sporedbeni iznosi (podatoci za
prethodnata godina) vo prvite MSFI finansiski izve{tai (onie koi subjektot }e gi
izgotvi za presmetkovnata 2005 godina).

42

3.2. PRAKTI^NI PRIMERI ZA KOREKCII KAJ NEDVI@NOSTITE,


POSTROJKITE I OPREMATA (NPO)
[to se odnesuva do mereweto na ovaa stavka, vo materijalot napomenavme deka
taa vo po~etniot bilans na sostojba mo`e da bide izmerena spored bilo koj od
slednite tri kriteriumi i toa spored:
- Fer vrednosta (objektivna vrednost) kako proceneta vrednost (tro{ok)
- Revaloriziranata vrednost kako proceneta vrednost (tro{ok)
- Ednokratnata revalorizacija kako proceneta vrednost (tro{ok)
Za ovde da ne go povtoruvame ona {to e ve}e dadeno, ve upatuvame na to~kata
2.2.4.1. pod b), dolku sakate da se potsetite podetalno za prethodnite tri kriteriumi.
Vo prodol`enie davame primeri za primena na prvite dva kriteriumi. Pritoa imajte
vo predvid deka postojat pove}e alternativni tehniki za da se napravat
usoglasuvawata (korekciite), pri {to nie vo primerite korekciite gi sproveduvame
primena na tri od niv i toa;
- Prv na~in (korekcija na akumuliranata amortizacija);
- Vtor na~in (proporcionalna korekcija nabavnata vrednost i na akumuliranata
amortizacija) i
- Tret na~in (eliminirawe na akumuliranata amortizacija).
3.2.1. Primeri koga fer vrednosta na (NPO) e pomala od smetkovodstvenata
vrednost
Prv na~in (korekcija na akumuliranata amortizacija)
Smetkovodstvenata vrednost na nekoja oprema (iznosite se isti so onie koi se
odnesuvaat na NPO od prethodniot primer) na 01.01.2004. e dadena podolu:
Nabavna vrednost na opremata (vo upotreba od 01.01.2002.)
10.000
Procenet ekonomski vek (korisen vek na upotreba) vo godini
5
Amortizaciona stapka
20%
Akumulirana amortizacija
4.000
Sega{na (smetkovodstvena) vrednost
6.000
Proceneta fer (objektivna) vrednost na opremata na 01.01.2004.
3.900
Od prethodnata tabela e sosema jasno deka smetkovodstvenata vrednost e za
2.100 pogolema od procenetata fer (objektivna) vrednost. Poradi toa za da se napravi
potrebnoto usoglasuvawe (korekcija), taa treba da se namali za 2.100. Toa go
sproveduvame so slednoto kni`ewe:
Iznos
Smetka
Opis
Dolguva
Pobaruva
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Akumulirana dobivka
2.100
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Akumul. amortizacija (NPO)
2.100
Zna~ajno e da se napomene deka koga korekciite se pravat po osnov na poniska
fer (objektivna) vrednost vo odnos na smetkovodstvenata, toga{ toa se pravi na tovar
na akumuliranata dobivka, pri {to ne bi trebalo da se koristi revalorizacionata
rezerva kako alternativna soodvetna kategorija na glavninata (osven dokolku ne
postoi direktna korelacija pome|u stavkite koi se predmet na korekcija i
revalorizacionata rezerva).
Posle sprovedenoto kni`ewe smetkovodstvenata vrednost na opremata e
sledna:
Nabavna vrednost na opremata
10.000
Akumulirana amortizacija
6.100
Sega{na (smetkovodstvena) vrednost
3.900
Preostanat ekonomski vek (korisen vek na upotreba) vo godini
3
Godi{en iznos na amortizacija (3.900 / 3)
1.300
Spored toa, po~nuvaj}i od 2004 godina, godi{niot iznos na amortizacija za ovaa
stavka }e bide 1.300.
Utvrduvaweto na ovoj na ovoj iznos mo`eme da go napravime i na drug na~in
prezentiran vo prodol`enie.

43

Vtor na~in (proporcionalna korekcija nabavnata vrednost i na


akumuliranata amortizacija)
Smetkovodstvenata vrednost na nekoja oprema (iznosite se isti so onie koi se
odnesuvaat na NPO od prethodniot primer) na 01.01.2004. e dadena vo slednata
tabela:
Nabavna vrednost na opremata (vo upotreba od 01.01.2002.)
10.000
Procenet ekonomski vek (korisen vek na upotreba) vo godini
5
Amortizaciona stapka
20%
Akumulirana amortizacija
4.000
Sega{na (smetkovodstvena) vrednost
6.000
Proceneta fer (objektivna) vrednost na opremata na 01.01.2004.
3.900
Iznos za koj fer vrednosta e pomala od smetkovodstvenata
2.100
% za koj fer vrednosta e pomala od smetkovodstvenata (2.100 / 6.000)
35%
Iznos za korekcija na nabavnata vrednost (10.000 H 35%)
3.500
Iznos za korekcija na akumuliranata amortizacija (4.000 H 35%)
1.400
Vrz osnova na prethodnata tabela se sproveduva slednoto kni`ewe:
Iznos
Smetka
Opis
Dolguva
Pobaruva
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Akumulirana dobivka
2.100
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Akumul. amortizacija (NPO)
1.400
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
NPO
3.500
Posle sprovedenoto kni`ewe smetkovodstvenata vrednost na opremata e
sledna:
Nabavna vrednost na opremata (vo upotreba od 01.01.2002.)
6.500
Procenet ekonomski vek (korisen vek na upotreba) vo godini
5
Amortizaciona stapka
20%
Akumulirana amortizacija
2.600
Sega{na (smetkovodstvena) vrednost
3.900
Godi{en iznos na amortizacija (6.500 H 20%)
1.300
Spored toa, i na ovoj na~in se uverivme deka po~nuvaj}i od 2004 godina,
godi{niot iznos na amortizacija za ovaa stavka }e bide 1.300.
Izborot na prviot ili vtoriot na~in na evidentirawe e pra{awe na
profesionalna ocenka, pri {to i dvata se vo soglasnost so MSFI.
Tret na~in (eliminirawe na akumuliranata amortizacija)
Smetkovodstvenata vrednost na nekoja oprema (iznosite se isti so onie koi se
odnesuvaat na NPO od prethodniot primer) na 01.01.2004. e dadena vo slednata
tabela:
Nabavna vrednost na opremata (vo upotreba od 01.01.2002.)
10.000
Procenet ekonomski vek (korisen vek na upotreba) vo godini
5
Amortizaciona stapka
20%
Akumulirana amortizacija
4.000
Sega{na (smetkovodstvena) vrednost
6.000
Proceneta fer (objektivna) vrednost na opremata na 01.01.2004.
3.900
Spored ovoj metod, treba da se sprovede slednoto kni`ewe:
Smetka
Akumulirana dobivka
Akumul. amortizacija (NPO)
NPO

44

Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI

Iznos
Dolguva
Pobaruva
2.100
4.000
6.100

Posle sprovedenoto kni`ewe smetkovodstvenata vrednost na opremata e


sledna:
3.900
0
3.900
3
1.300

Nabavna vrednost na opremata


Akumulirana amortizacija
Sega{na (smetkovodstvena) vrednost
Preostanat ekonomski vek (korisen vek na upotreba) vo godini
Godi{en iznos na amortizacija (3.900 / 3)

Spored toa, i spored ovoj metod, po~nuvaj}i od 2004 godina, godi{niot iznos na
amortizacija za ovaa stavka }e bide 1.300.
3.2.2. Primeri koga
smetkovodstvenata vrednost

fer

vrednosta

na

(NPO)

pogolema

od

Prv na~in (korekcija na akumuliranata amortizacija)


Smetkovodstvenata vrednost na nekoja oprema e dadena vo slednata tabela:
Nabavna vrednost na opremata (vo upotreba od 01.01.2002.)
Procenet ekonomski vek (korisen vek na upotreba) vo godini
Amortizaciona stapka
Akumulirana amortizacija
Sega{na (smetkovodstvena) vrednost
Proceneta fer (objektivna) vrednost na opremata na 01.01.2004.

10.000
5
20%
4.000
6.000
8.100

Od prethodnata tabela e sosema jasno deka smetkovodstvenata vrednost e za


2.100 pomala od procenetata fer (objektivna) vrednost. Poradi toa za da se napravi
potrebnoto usoglasuvawe (korekcija), taa treba da se zgolemi za 2.100. Toa go
sproveduvame so slednoto kni`ewe:
Smetka
Akumul. amortizacija (NPO)
Revalorizacioni rezervi

Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI

Iznos
Dolguva
Pobaruva
2.100
2.100

Zna~ajno e da se napomene deka koga korekciite se pravat po osnov na povisoka


fer (objektivna) vrednost vo odnos na smetkovodstvenata, toga{ toa se pravi vo
korist na revalorizacionite rezervi.
Posle sprovedenoto kni`ewe smetkovodstvenata vrednost na opremata e
sledna:
Nabavna vrednost na opremata
Akumulirana amortizacija
Sega{na (smetkovodstvena) vrednost
Preostanat ekonomski vek (korisen vek na upotreba) vo godini
Godi{en iznos na amortizacija (8.100 / 3)

10.000
1.900
8.100
3
2.700

Spored toa, po~nuvaj}i od 2004 godina, godi{niot iznos na amortizacija za ovaa


stavka }e bide 2.700.
Utvrduvaweto na ovoj na ovoj iznos mo`eme da go napravime i na drug na~in
prezentiran vo prodol`enie.

45

Vtor na~in (proporcionalna korekcija nabavnata vrednost i na


akumuliranata amortizacija)
Smetkovodstvenata vrednost na nekoja oprema (iznosite se isti so onie koi se
odnesuvaat na NPO od prethodniot primer) na 01.01.2004. e dadena vo slednata
tabela:
Nabavna vrednost na opremata (vo upotreba od 01.01.2002.)
Procenet ekonomski vek (korisen vek na upotreba) vo godini
Amortizaciona stapka
Akumulirana amortizacija
Sega{na (smetkovodstvena) vrednost
Proceneta fer (objektivna) vrednost na opremata na 01.01.2004.
Iznos za koj fer vrednosta e pogolema od smetkovodstvenata
% za koj fer vrednosta e pogolema od smetkovodstvenata 2.100/6.000
Iznos za korekcija na nabavnata vrednost (10.000 H 35%)
Iznos za korekcija na akumuliranata amortizacija (4.000 H 35%)

10.000
5
20%
4.000
6.000
8.100
2.100
35%
3.500
1.400

Vrz osnova na prethodnata tabela se sproveduva slednoto kni`ewe:


Smetka
NPO
Akumul. amortizacija (NPO)
Revalorizacioni rezervi

Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI

Iznos
Dolguva
Pobaruva
3.500
1.400
2.100

Posle sprovedenoto kni`ewe smetkovodstvenata vrednost na opremata e


sledna:
Nabavna vrednost na opremata (vo upotreba od 01.01.2002.)
Procenet ekonomski vek (korisen vek na upotreba) vo godini
Amortizaciona stapka
Akumulirana amortizacija
Sega{na (smetkovodstvena) vrednost
Godi{en iznos na amortizacija (13.500 H 20%)

13.500
5
20%
5.400
8.100
2.700

Spored toa, i na ovoj na~in se uverivme deka po~nuvaj}i od 2004 godina,


godi{niot iznos na amortizacija za ovaa stavka }e bide 1.300.
I vo ovoj slu~aj, izborot na prviot ili vtoriot na~in na evidentirawe e
pra{awe na profesionalna ocenka, pri {to i dvata se vo soglasnost so MSFI.
Tret na~in (eliminirawe na akumuliranata amortizacija)
Smetkovodstvenata vrednost na nekoja oprema (istata od prethodniot primer) e
dadena vo slednata tabela:
Nabavna vrednost na opremata (vo upotreba od 01.01.2002.)
Procenet ekonomski vek (korisen vek na upotreba) vo godini
Amortizaciona stapka
Akumulirana amortizacija
Sega{na (smetkovodstvena) vrednost
Proceneta fer (objektivna) vrednost na opremata na 01.01.2004.

46

10.000
5
20%
4.000
6.000
8.100

Spored ovoj metod, treba da se sprovede slednoto kni`ewe:


Smetka
Akumul. amortizacija (NPO)
NPO
Revalorizacioni rezervi

Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI

Iznos
Dolguva
Pobaruva
4.000
1.900
2.100

Posle sprovedenoto kni`ewe smetkovodstvenata vrednost na opremata e


sledna:
Nabavna vrednost na opremata
Akumulirana amortizacija
Sega{na (smetkovodstvena) vrednost
Preostanat ekonomski vek (korisen vek na upotreba) vo godini
Godi{en iznos na amortizacija (8.100 / 3)

8.100
0
8.100
3
2.700

Spored toa, i spored ovoj metod po~nuvaj}i od 2004 godina, godi{niot iznos na
amortizacija za ovaa stavka }e bide 2.700.
3.2.3. Primer koga se vr{i promena na procenetiot korisen vek na NPO
Smetkovodstvenata vrednost na nekoja oprema (istata od prethodniot primer) e
dadena vo slednata tabela:
Nabavna vrednost na opremata (vo upotreba od 01.01.2002.)
Procenet ekonomski vek (korisen vek na upotreba) vo godini
Amortizaciona stapka
Akumulirana amortizacija
Sega{na (smetkovodstvena) vrednost
Proceneta fer (objektivna) vrednost na opremata na 01.01.2004.

10.000
5
20%
4.000
6.000
8.100

Da pretpostavime vo primerot deka se vr{i i promena na procenetiot korisen


vek na upotreba na opremata koj namesto na vkupno pet e procenet na vkupno sedum
godini. Promenata na procenkata e izvr{ena na 01.01.2004 godina.
Vo primerot, }e go primenime prviot na~in na evidencija (preku korekcija na
akumuliranata amortizacija). Za taa cel se sproveduva slednoto kni`ewe:
Smetka
Akumul. amortizacija (NPO)
Revalorizacioni rezervi

Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI

Iznos
Dolguva
Pobaruva
2.100
2.100

Posle sprovedenoto kni`ewe smetkovodstvenata vrednost na opremata e


sledna:
Nabavna vrednost na opremata
Akumulirana amortizacija
Sega{na (smetkovodstvena) vrednost
Preostanat ekonomski vek (korisen vek na upotreba) vo godini
Godi{en iznos na amortizacija (8.100 / 5)

10.000
1.900
8.100
5
1.620

Spored toa, po~nuvaj}i od 2004 godina, godi{niot iznos na amortizacija za ovaa


stavka }e bide 1.620. Amortizacijata }e se presmetuva zaklu~no so 2008 godina.

47

Site tri na~ini koi bea dadeni vo to~kite 3.2.1. i 3.2.2. mo`at da se primenat i
vo navedenite okolnosti (koga se menuva procenetiot korisen vek na upotreba), so toa
{to nie ovde go razgledavme samo prviot na~in. Po analogija lesno mo`at da se
primenat i drugite dva sledej}i gi primerite koi bea prethodno dadeni vo to~kite
3.2.1. i 3.2.2.
3.3. PRAKTI^NI PRIMERI ZA KOREKCII KAJ ZALIHITE
Koga stanuva zbor za zalihite i potrebnite korekcii za niv vo po~etniot MSFI
bilans na sostojba tie naj~esto }e se pravat zatoa {to zalihite se preceneti pa treba
da se namali nivnata smetkovodstvena vrednost. Se razbira mo`na e i obratna
sostojba, zalihite da bidat potceneti, pa da e potrebno da se zgolemi nivnata
smetkovodstvena vrednost, {to e redok slu~aj. Od tie pri~ini, nema da razgledame
primeri koga zalihite se potceneti zatoa {to analogijata e ista, samo kni`ewata se
obratni.
3.3.1. Primeri koga zalihite se preceneti
Zalihite bi mo`ele da bidat preceneti pome|u drugoto i dokolku:
- nivnata smetkovodstvena vrednost e pogolema od nivnata neto realizcaiona
vrednost i
- nivnata cena na ~inewe vklu~uva tro{oci koi ne se proizvodstveni
tro{oci, tuku rashodi na periodot.
Smetkovodstvenata vrednost pogolema od neto realizacionata vrednost
Da se potsetime, neto realizaciona vrednost e proceneta proda`na cena vo
redovniot tek na raboteweto na pretprijatieto namalena za tro{ocite za nejzinoto
dovr{uvawe i procenetite tro{oci neophodni da se izvr{i proda`bata. So ogled na
toa {to smetame deka e prili~no te{ko da se utvrdi neto realizacionata vrednost na
datumot na tranzicija (01.01.2004) od dene{na perspektiva, davame sugestija toa da se
pravi samo vo isklu~itelni slu~ai i toa koga postoi dovolno potkrepuva~ka
evidencija za takvo ne{to. Imajte vo predvid deka korekciite kaj zalihite (odnosno
nivnite salda po datumot na tranzicija 01.01.2004) predizvikuvaat promeni i vo
stavkata tro{oci na prodadeni proizvodi (stoki), pa ova treba da se ima vo predvid,
bidej}i vo prvite MSFI finansiski izve{tai (koi }e bidat izgotveni za godinata koja
zavr{uva na 31.12.2005.) treba da se dade sporedben podatok i za bilansot na uspeh za
2004 godina (izgotven so retrospektivna primena na usvoenite smetkovodstveni
politiki). Poradi toa, vo primerite akumuliranata dobivka e koregirana so
posredstvo na smetkata tro{oci na prodadeni proizvodi (stoki).
Primer:
Zaradi izgotvuvawe na po~etniot MSFI bilans na sostojba, potrebno e da se
namali vrednosta na trgovskite stoki za 1.000, zaradi usoglasuvawe so neto
realizacionata vrednost. Nivnata smetkovodstvena vrednost na datumot na tranzicija
(01.01.2004.) e 5.000. Ovie trgovski stoki bile celosno realizirani vo tekot na 2004
godina.
Za da se sprovede korekcijata }e se sprovedat slednite kni`ewa:
Smetka
Nabavna vrednost na stokite
Trgovski stoki
Akumulirana dobivka
Nabavna vrednost na stokite

48

Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI

Iznos
Dolguva
Pobaruva
1.000
1.000
1.000
1.000

Smetkovodstvenata vrednost vklu~uva tro{oci koi ne se proizvodstveni


tro{oci, tuku rashodi na periodot
Ovaa sostojba bi mo`ela da bide mnogu ~esta. Imeno, dokolku zalihite
apsorbirale tro{oci koi ne se vklu~uvaat vo cenata na ~inewe (neproizvodstveni
tro{oci), toga{ tie se preceneti. Pritoa, vo konkretnite okolnosti precenetiot
iznos se sostoi od dve komponenti:
- neproizvodstveni
tro{oci
vklu~eni
vo
po~etnoto
saldo
na
smetkovodstveniot iznos na zalihite na datumot na tranzicija (01.01.2004.)
i
- neproizvodstveni tro{oci vklu~eni vo zalihite vo tekot na 2004 godina.
Vo sledniot primer }e go razgledame tretmanot na sekoja od niv.
Primer:
Utvrdeno e deka vo po~etnite zalihi na gotovi proizvodi na 01.01.2004. (datum
na tranzicija) se vklu~eni neproizvodstveni tro{oci vo iznos od 1.500.
Vo zavr{noto saldo na gotovite proizvodi za 2004 godina se vklu~eni
administrativni i proda`ni rashodi (evidentirani vo tekot na 2004 godina) vo iznos
od 3.000, koj iznos soglasno usvoenite smetkovodstveni politiki ne se vklu~uva vo
cenata na ~inewe na gotovite proizvodi.
Za da izvr{at potrebnite usoglasuvawa (korekcii) }e se sprovedat slednite
kni`ewa:
Smetka

Opis

Iznos
Dolguva
Pobaruva
1.500
1.500

Akumulirana dobivka
Gotovi proizvodi

Prvi~no usvojuvawe na MSFI


Prvi~no usvojuvawe na MSFI

Admin. i proda`ni rashodi


Gotovi proizvodi

Prvi~no usvojuvawe na MSFI


Prvi~no usvojuvawe na MSFI

3.000

Akumulirana dobivka
Admin. i proda`ni rashodi

Prvi~no usvojuvawe na MSFI


Prvi~no usvojuvawe na MSFI

3.000

3.000
3.000

Imajte vo predvid deka korekciite kaj zalihite predizvikuvaat promeni i vo


stavkata administrativni i proda`ni rashodi, pa ova treba da se ima vo predvid,
bidej}i vo prvite MSFI finansiski izve{tai (koi }e bidat izgotveni za godinata koja
zavr{uva na 31.12.2005.) treba da se dade sporedben podatok i za bilansot na uspeh za
2004 godina (izgotven so retrospektivna primena na usvoenite smetkovodstveni
politiki). Poradi toa, vo primerite akumuliranata dobivka e koregirana so
posredstvo na smetkata administrativni i proda`ni rashodi.
Vo primerot se pretpostavuva deka subjektot primenuva periodi~en sistem na
zalihi.
3.4. PRAKTI^NI PRIMERI KAJ POBARUVAWATA I OBVRSKITE
Koga stanuva zbor za ovie stavki, treba da se napomene deka ne postoi odreden
(poseben) standard koj striktno bi go reguliral nivnoto priznavawe i merewe. Spored
toa, vo kontekst na Ramkata za podgotvuvawe i prezentirawe na finansiskite
izve{tai, kako i vo kontekst na primenata na MSFI vo dadenite okolnosti, subjektot
treba da izbere (usvoi, formulira) adekvatni smetkovodstveni politiki za ovie
stavki. Nie vo prodol`enie se zadr`uvame na pobaruvawata po osnov na proda`ba,
kako najzastapeni vo raboteweto na subjektite.
3.4.1. Pobaruvawa po osnov na proda`ba
Vo sistemot na merewe na pobaruvawata spored nivnite istoriski tro{oci
(nabavna vrednost) pobaruvawata prvi~no se evidentiraat spored nivnata nominalna

49

vrednost na datumot na transakcijata. So ogled na toa {to site pobaruvawa vo praksa


nemo`at da se naplatat, so smetkovodstvenite politiki mo`e da se utvrdi na~inot na
koj }e se vr{i procenka na vrednosta na iznosot na somnitelni pobaruvawa (onie za
koi{to postoi rizik da ne bidat naplateni). Eden mo`en pristap e da se vr{i
poedine~na procenka na pobaruvawata, pa vo zavisnost od procenkite na menaxmentot
da se vr{i usoglasuvawe za sekoe oddelno saldo. Vo ramkite na drugiot pristap
mo`at da izdvojat dve glavni metodi za procenka na somnitelnite pobaruvawa i toa
(Financijsko racunovodstvo I, izdanie na Faber & Zgombic Plus od 1996 godina, str. 159):
- procenka koja se temeli na prihodite od proda`ba
- procenka na somnitelnite (nenaplativi) pobaruvawa koja se temeli na
osnova na analiza na saldata na pobaruvawata.
Ne postoi pre~ka dvata pristapa da se primenuvaat kumulativno vo kontekst na
smetkovodstvenite politiki.
Napomena: Prviot pristap koristete go pri izgotvuvawe na po~etniot MSFI
bilans na sostojba. Vrz osnova na poedine~na procenka na saldata na pobaruvawata
opredelete go iznosot koj treba da bide priznaen vo po~etniot MSFI bilans na
sostojba.
Primer:
So poedine~na procenka na pobaruvawata, menaxmentot na dru{tvoto utvrdil
deka iznosot na pobaruvawata koi treba da bidat priznaeni vo po~etniot MSFI
bilans na sostojba treba da se namali za 1.000 vo odnos na nivnata smetkovodstvena
vrednost. Za taa cel }e se sprovede slednoto kni`ewe:
Smetka
Akumulirana dobivka
Pobaruvawa

Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI

Iznos
Dolguva
Pobaruva
1.000
1.000

Procenka koja se temeli na prihodite od proda`ba


Kaj primenata na ovoj metod na procenka koja koristi procent od prihodite od
proda`ba, prodava~ot go ispituva odnosot pome|u proda`bata na odlo`eno i
somnitelnite (nenaplativi) pobaruvawa od izminatite periodi, kako bi se dobil
procent koj mo`e da se primeni za proda`bata na odlo`eno od tekovniot period. Ovoj
metod se obiduva da gi sprotistavi rashodite i prihodite na sekoj period. Toj
pretpostavuva stabilen odnos pome|u proda`bata na odlo`eno i somnitelnite
(nenaplativi) pobaruvawa i pretstavuva osnov za procenka koja vsu{nost e presek na
izminatite periodi. So ogled na toa {to ovoj metod silno se potpira na prethodnite
iskustva, va`no e da se testira prikladnosta na utvrdeniot procent vo sekoj period
kako bi se zemale vo predvid promenite vo delovnoto opkru`uvawe.
Narednite dva primera ne se odnesuvaat na po~etniot MSFI bilans na
sostojba, tie se pove}e dadeni kako ilustracija za prospektivna primena.
Primer:
Dru{tvoto A utvrdilo deka vo 2003 i 2004 godina vrednosta na somnitelnite
(nenaplativi) pobaruvawa vo prosek iznesuvala 3% od prihodot od proda`ba za sekoja
godina. Koristej}i go ovoj procent za procenka na somnitelnite pobaruvawa, dokolku
vkupniot prihod za proda`ba za 2005 godina iznesuva 1.000 vo prviot kvartal na 2005
godina bi se sprovelo slednoto kni`ewe:
Smetka
Rashodi od otpis na pobaruv.
Ispravka na pobaruvawata

50

Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI

Iznos
Dolguva
Pobaruva
30
30

Procenka na somnitelnite (nenaplativi) pobaruvawa koja se temeli na


osnova na analiza na saldata na pobaruvawata
Ovoj metod na procenka na somnitelnite pobaruvawa zavisi od analizata na
pobaruvawata po starosni grupi i verojatnosta za nivna naplata. Pretpostavka na koja
se temeli ovoj metod e deka postoi jaka vrska pome|u starosta na pobaruvawata i
nivnata naplata. Prednosta na ovoj metod e vo identifikuvaweto na odredeni
pobaruvawa na koi im se posvetuva posebno vnimanie. Na krajot na presmetkovniot
period se pravi lista na pobaruvawa sortirani spored dospeanosta, so {to se
dobivaat dve grupi na pobaruvawa dospeani i nedospeani.
Primer:
Kompanijata NNN pobarala od svojot smetkovoditel da sostavi lista na
pobaruvawa sortirani spored datumot na dospeanost koja }e poslu`i kako osnov za
procenka na somnitelnite pobaruvawa.
KOMPANIJA NNN Lista na site pobaruvawa na 31.12.2005.
Kupuva~

Iznos

AAA
BBB
VVV
GGG
DDD
\\\
Vkupno

601.000
1.600
300
400
200
1.500
605.000

Nedospeani
pobaruvawa

359.600

<30

31-60

79.700

Dospeanost vo denovi
61-90
91-120 121-180

58.500
1.500

48.600
100

24.800

60.000

1.300
50.000

200
25.000

>180

9.900

19.900

100

100

10.000

20.000

300
400

360.000

80.000

Po utvrduvaweto na iznosot za sekoja od starosnite grupi, vrz osnova na


iskustvoto se primenuva procent kako bi se procenile somnitelnite pobaruvawa. Vo
prodol`enie e prika`ana tabelata koja ja sostavil smetkovoditelot na Kompanijata
NNN.
KOMPANIJA NNN Procenka na somnitelnite pobaruvawa na 31.12.2005.
Grupa
Nedospeani pobaruvawa
Pod 30 dena dospeanost
31-60 dena dospeanost
61-90 dena dospeanost
91-120 dena dospeanost
121-180 dena dospeanost
nad 180 dena dospeanost
Vkupno

Salda

360.000
80.000
60.000
50.000
25.000
10.000
20.000
605.000

Nenaplativo (%)

2
5
10
15
20
45
75

Iznos na proceneti
nenaplativi
pobaruvawa

7.200
4.000
6.000
7.500
5.000
4.500
15.000
49.200

Od tabelata se gleda deka pribli`no 50.000 od pobaruvawata mo`at da se


poka`at kako nenaplativi. Ako saldoto na smetkata na ispravka na vrednosta na
pobaruvawata iznesuva 20.000, korektivnoto kni`ewe }e se sprovede na sledniot
na~in:
Iznos
Smetka
Opis
Dolguva
Pobaruva
Rashodi od otpis na pobaruv. Prvi~no usvojuvawe na MSFI
30.000
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Ispravka na pobaruvawata
30.000

51

Ako vo prethodniot primer pretpostavime deka saldoto na smetkata na


ispravka na vrednosta na pobaruvawata iznesuva 75.000, korektivnoto kni`ewe }e se
sprovede na sledniot na~in:
Smetka
Ispravka na pobaruvawata
Rashodi od otpis na pobaruv.

Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI

Iznos
Dolguva
Pobaruva
25.000
25.000

3.4.2. Obvrski
Obvrskite vo po~etniot MSFI bilans na sostojba treba da se koregiraat samo
dokolku postoi zadovolitelen dokaz za takvo ne{to. Toa e slu~aj so obvrskite koi se
zastareni spored zakonot za obligacii, obvrskite koi doveritelot gi otpi{al, a toa
smetkovodstveno ne e evidentirano, obvrskite za koi ne postoi smetkovodstvena
dokumentacija i sl. Vo takov slu~aj, za soodvetniot iznos pri izgotvuvaweto na
po~etniot MSFI bilans na sostojba se sproveduva slednoto kni`ewe:
Smetka
Obvrski
Akumulirana dobivka

Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI

Iznos
Dolguva
Pobaruva
iznos
iznos

Od druga strana, dokolku se utvrdi deka postojat obvrski koi ne se


evidentirani, a koi pri podgotvuvaweto na po~etniot MSFI bilans na sostojba treba
da bidat priznaeni soglasno usvoenite smetkovodstveni politiki, toga{ toa }e se
napravi so slednoto kni`ewe:
Smetka
Akumulirana dobivka
Obvrski

52

Opis
Prvi~no usvojuvawe na MSFI
Prvi~no usvojuvawe na MSFI

Iznos
Dolguva
Pobaruva
iznos
iznos

You might also like