U Mlaki na Mrenici, 14. sijenja 1583.
Zaduni list kneza Daje Vukovia na novce, to ih je posudio od kneza Mihalja Herendia
Ja Dayu wukowych, kapythan Herczeghowe
Zwythlozthy, nawkwp zynmy moymy,
Radoyczom I Radwlom, Dayemo na znanye wzym
I wzakomw, komw ze pryzthoy I pred kyh obraz
doyde tha moy otthworeny lyzth, kako ze nam
zpothryby w kwpowanyw nykogha Imynya, ko
kwpowahomo, Jedna Swmma pynez, I
pozwdyzmo iw od kneza myhalya Herendycha,
nassegha pryatelya, Tho ye tho Dwkathow
Zlathom zlathyh ozamedezeth I Thollyarow
zthow, gothowyh pynez dobre mere I waghe, I
pryezmo ye od nyegha. kw Imenowanw
Swummw obychemo ze, da yw Hochemo opeth
lyppo y postheno thakayssom mwnythom
Rechenomw knezw myhalyw Aly nyeghowu
ozthankw, seny aly zynu negouu, wernithy i
Izkwptythy, Ako nebwdemo mogly perwo, a my
o myholy Jezenoy, ka perwa doyde.
prez wzakogha maly I welyka mankamentha, I
prez fforthylya aly kakowe prawde podyzaya y
Jos k tohomw obychemo ze Rechenomw knezw
myhalyw, da thw thakouu pryazan, kw nam
wchyny, my thakaysse Hochemo nyemw
thakayssom pryazanyom Izkwpythy, nyemw Aly
nyeghowu ozthankw, ako naz obyssche I
pothrybowal bude. I za wysse werowanya Dah
tha moy dwusny lyzth Rechenomw knezw
myhalyw Herendychw pod moy pechath, I
naprozyh kneza Andreassa Dezpothowycha,
zwdcza chetherthogha, da y on zwoyw pechath
pozthawy na-th lyzth poly moye pechathy. Dan
na mryznyczy w kastellw mlaky, 14. dan Januara,
tha ye v pondylyak pred zwethogha Fabyana y
Sebasthyana dnem, Thyzwche Pet ztho
osamdezeth y Tretho.
Lecta et Corecta per Andream Dezpothowych,
m. p.
I Pry thom dwghowanyw, kada ze Gory
Imenowany Pjnezy Predasse w Rwke kneza
Radwla Daycha, bysse Mathias I Iwan Orssychy.
Mathias Orssych, m.p.
S vana (glagoljicom):
Duni list Daje Vukovia
Ja Daju Vukovi, kapitan Hercegove svitlosti,
naukup sinmi mojimi, Radojcom i Radulom,
dajemo na znanje vsim i vsakomu, komu se
pristoji i pred kih obraz dojde ta moj otvoreni list,
kako se nam spotribi v kupovanju nikoga iminja,
ko kupovahomo, jedna suma pinez, i posudismo
ju od kneza Mihalja Herendia, naega prijatelja,
to je to dukatov zlatom zlatih osamdeset i
tolarjov stov, gotovih pinez dobre mere i vage, i
priesmo je od njega. Ku imenovanu sumu
obiemo se, da ju hoemo opet lipo i poteno
takajom munitom reenomu knezu Mihalju ali
njegovu ostanku, eni ali sinu njegovu, verniti i
iskupiti, ako nebudemo mogli pervo, a mi o
miholi [Miholj?] jesenoj, ka perva dojde.
Prez vsakoga mali i velika mankamenta, i prez
fortilja [?] ali kakove pravde podizaja. I jo k tomu
obiemo se reenomu knezu Mihalju, da tu
takovu prijazan, ku nam uini, mi takaje hoemo
njemu takajom prijaznjom iskupiti, njemu ali
njegovu ostanku, ako nas obie i potriboval
bude. I za vie verovanja dah ta moj duni list
reenomu knezu Mihalju Herendiu pod moj
peat, i naprosih kneza Andreaa Despotovia,
sudca etertoga, da i on svoju peat postavi na-t
list poli moje peati. Dan na Mrinici u kastelu
Mlaki, 14. dan januara, ta je u pondiljak pred
svetoga Fabijana i Sebastijana dnem, tisue pet
sto osamdeset i treto.
I pri tom dugovanju, kada se gori imenovani
pinezi predae u ruke kneza Radula Daia, bie
Matija i Ivan Orii
U Modruah, 20. prosinca 1525.

Knez Brnardin Frankapan izkupljuje grad Dubovac od Grgura tefkovia, komu ga bjee dao za miraz
sa kerju svojom Veronikom, temu daje selo Vinicu

Mi knez Brnardin' Frankapan', krki, sejnski, modru'ki i proaja, dajemo na znajne vsim i vsakomu,
pred kih potovani obraz pride ta na list otvoren, da mi bihomo dali Grguru tefkoviu drati na
grad imenom Dubovac, s ovim' nainom, da ga ima drati i uivati, nedajui nam niednoga rauna,
mala ni velika, do te dobe doklje mu zadovoljno uinimo za dotu, ku mu obeasmo s nau herju
Veroniku. A sada mi oituemo i znanimo tim naim listom, da reeni grad iskupuemo i oslobajamo i v
nae vzesmo od reenoga Grgura tefkovia; a reenomu Grguru tefkoviu za dotu vie imenovanu
nau here Veronike dajemo jedno selo imenom Vin'nicu, v kom seli je zemlje dribov 'i' tr 'v'. I v
prvim listu, ki smo mu mi dali, nis'mo imenovali kotarov reenoga imen, a totu je sada imenuemo:
naiprvo reeno selo i imin'je meji poani od Mrinice v dilje gorika vrhom po sela, ko je bilo
Kudiliino; i po isto selo mia njive i senokoe z burinjci; a sada stoi na njem Jane Pavle sin; i da gre
kotar, od sipanoga kotara do kamika, ki se zove Granjica, od kamika Granjice gre na vrh Vinnice, kadi
se zove Gradie, i ondi se meji s imenijem, ko je bilo pokoinoga Benka Hreljia, i s imenjem bivega
Martina Dragaia, i ostalih plemenitih ljudi Otoani, i dri v dilje sredu trhom v malu Vinnicu, od
male Vin'nice v dilje stazu do potoka, ki se zove U, v Tomaia jez, i tako gre sredu potoka do
studenca, ki se zove Lipovac, od studenca Lipov'ca do prekrije, kud hode Kirinii i Petrovane v
Steninjaki, kako kau meju tim sipani kotari i meja Bariloviev, od prekrije v dilje po vas vrh, ki se
zove Meinik, i dri opet v reenoi potok U, i meji v dilje starim putem s plemenitimi ljudi Stinikimi,
Petrovani, nutr v Mrinicu, kadi (j)e sada jez Stipana Benkovia. I mi zgora reeno selo i iminje
dajemo i darivamo s nau dobru volju i naega sina Krtofora sa vsim pristojaniem, malim i velikim,
reenomu Grguru tefkoviu s nau herju Verioniku, i njegova ostanka ostanku, ki bude s nau
herju Veroniku, vikuvinim zakonom i neodazvanim, za njegovu ernu slubu i nam ugodnu, ku nam
je vazda on i njegovi prvi inili, i krv za nas prolivali, i vazda se je pail svoju vernostiju v posalastvih'
i va vsih' naih dugovanih, a ima kili na njega zloili i poufali. I zato reeni Grgur tefkovi reeno
selo i iminje mozi drlati, uivati, darovati, prodati, za duu ostaviti komu njemu drago, on i njegov
ostanak, ki bude imil s nau herju Veroniku, i njegova ostanka ostanku vikuvinim zakonom
neodazvanim. I listi i pravde, ke bismo mi imili na zgora reeno selo ili iminije, nemozite mu
nakoditi, njemu ni njegovu ostanku, ki bude imil s nau herju Veroniku. I za vee verivanije i
tvrdinje toga naega dobrovoljna odluenija kupri s naim sinom Krtorom postavismo v nutar nau
ruku, i na sin Krtofor, i nau peat zdola visuu veliku. Dan v Modruah v naem stolnom mesti, v
letih Gdnih ''F'I'D', Miseca decembra dn 'i'.

Bernardinus qui supra &c comes manu propria confirmamus supra dicta

et ego Cristoforus manu propria me subscripsi