Professional Documents
Culture Documents
The collection of scientific treatises on the subject of the 1400thanniversary o f the Koper Diocese
and the first mention o f the Slavs in Istria brings a number of contributions presented at the
international scientific conference organised in Koper between October 12th and 14th 2000 by the
Historical Society of Primorska and the Science and Research Centre of the Republic of Slovenia,
Koper, in co-organisation with the Diocese of Koper, Faculty of Philosophy in Pula, Accademia dei
Concordi from Rovigo and the Institute of Historical Research "Milko Kos" of the Science and
Research Centre of the Slovene Academy of Sciences and Arts Ljubljana.
The contributions from historical, religious, art, social, cultural, demographic and other fields of
research bring a number of new insights into the fourteen centuries of the Koper Diocese, which
was, as evidenced by numerous sources, for the first time mentioned in 599 when founded together
with the Diocese of Novigrad. In the ensuing centuries, however, it played a highly important part in
its local territory. In the same year in which the Koper Diocese was founded, the Slavs are mentioned
for the first time in the letters written by Pope Gregory I. Namely, they invaded Istria together with the
Avars at that time, which is the reason why these two topics interlace and in fact supplement each
other through the entire booklet.
With a scientific methodological approach, the authors certainly enriched the historiography with
their articles and at the same time opened some completely new chapters, completing them with the
achieved discoveries and cognitions, which promises even a more successful functioning of the
science and particularly individuals, communities and national entities dealing with the issues of the
Koper Diocese and the Slavs in Istria.
9771318018049
UD K/UD C 94(05) ISSN 1318-0185
Z g o d o v in s k o d ru tv o z a j u n o P r im o rs k o - K o p e r
S o c ie ta s to r ic a d e l L ito r a le - C a p o d is tr ia
ACTA HISTRIAE
% . Z R S
KOPER 2001
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Robert MATIJAI
S ve u ilite u R ije ci, F ilo zo fsk i fa k u lte t u Puli, H R -5 2 1 0 0 P u la, u lic a I. M a te ti a R o n jg o v a 1
IZVLEEK
Anonimni Ravenan v svoji Kozmografiji na dveh mestih omenja naselja in mesta
(civitates) v severozahodni Istri. Na prvem (4, 30) nateva mesta vzdol zahodne
istrske obale (Item in regione Istriae sunt civitates, id est Tergeste, Sapparis,
Humago, Neapolis, Parentio, Ruigno, Pola), na drugem (4, 31), vendar v obratnem
vrstnem redu, pa med prvi dve mesti dodaja e Silbio, Piranon, Capris. V prispevku
so obravnavana tudi vsa prejnja besedila zgodovinskih in geografskih avtorjev o
tem delu Istre: Plinija Starejega, Klavdija Ptolemeja, Antoninov itinerar, Tabula
Peutingeriana. Na osnovi vseh teh podatkov se ustvarja podoba pozne antine
poseljenosti severozahodne Istre v asu prve omembe koprske kofije.
SINTESI
In due passi della Cosmografa delTAnonimo Ravennate si citano gli abitad e le
citta (civitates) dell'Istria nord occidentale. Nel primo (4, 30) vengono elencate le
citta della costa occidentale dell'Istria (Item in regione Istriae sunt civitates, id est
Tergeste, Sapparis, Humago, Neapolis, Parentio, Ruigno, Pola), nel secondo (4, 31)
vi si aggiunge, fra la prima e. la seconda citta e in ordine inverso rispetto al primo
elenco, Silbio, Piranon, Capris.
Nel presente contributo si analizzano pure alcune citazioni su questa parte
dell'Istria riportate da geografi e storici retroviventi vale a dire Plinio il Vecchio,
Claudio Tolomeo, nonch nellItinerario Antonino e nella Tabula Peutingeriana.
Sulla base di cid si cerca di ricostruire lo stato di insediamento umano nel periodo
della prima menzione della dicesi giustinopolitana.
285
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R ob ert M A T IJA I : A N O N IM N I R A V E N J A N IN , IS T R A I B IS K U P S K A S R E D I T A , 2 8 5 -2 9 4
286
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R ob ert M A T1JA I : A N O N IM N I R A V E N J A N IN , IS T R A I B IS K U P S K A S R E D I T A , 2 8 5 -2 9 4
287
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R o b er t.M A TIJA I : A N O N IM N I R A V E N J A N IN . IS T R A I B IS K U P S K A S R E D I T A , 2 8 5 -2 9 4
288
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R ob ert M A TIJA I : A N O N IM N I R A V E N J A N IN , IS T R A I B IS K U P S K A S R E D IT A , 2 8 5 -2 9 4
289
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R ob ert M A T IJA I : A N O N IM N I R A V E N J A N IN , IS T R A 1 B IS K U P S K A S R E D I T A , 2 8 5 -2 9 4
fiksira odnosi se na poetak kastrizacije (Sui, 1976, 227-228), ali prije kataklizmi
koje su stubokom promijenile politiku i drutvenu situaciju na sjevernom Jadranu, a
koje su na neki nain odredile i poetak ranog srednjeg vijeka (ae, 1993,430).
Kako je i povrnom itatelju Ravenatova teksta na prvi pogled jasno, on uz kratki
openiti komentar pojedine regije, donosi popis svili gradova, svih naselja bez obzira
na njihov pretpostavljeni znaaj, i to je najjai argument za zakljuak da mu je
predloak bio itinerarskoga tipa. Unato tomu, cilj mu nije bio izraditi novi itinerar -
putni prirunik s postajama i udaljenostima. Njegov naum bio je mnogo iri. Raven
ska sredina, sredite upravnog, kultumog i duhovnog ivota na sjevernom Jadranu, u
kojoj je Anonim djelovao, neprijepomo je ve bila kranska, pa se u jednom tre
nutku pojavila potreba izrade novoga pregleda, kompendija svih zemljopisnih
podataka na temelju poznatih djela ranijih zemljopisaca, koji e odraavati i novo
ozraje civilizacije. Na Ravenatovu popisu nalazi se itav niz, veliki broj novih imena
mjesta, toponima koji se u itinerarima II.-III. stoljea ne javljaju. Osim toga, vulgarni
latitinet vie je nego pouzdani pokazatelj kasnoantike datacije teksta, a pogotovo
toponimi pokazuju vulgarnolatinska iskrivljenja do kojih je dolo dugotrajnom
preobrazbom od klasinog latinskog primjerice Marka Tulija Cicerona.
Ranosrednjovjekovni grad na otoiu, Capris, nedvojbeno je isto to i ranija
Aegida, ali kako je, kada i zato do ove promjene dolo - pitanje je koje za sada mora
ostati bez odgovora. Samo ga Plinije u I. stoljeu po Kr. spominje kao Aegida (Plin.,
Nat. hist., 3, 129), a sljedei izvor jesu pisma pape Grgura iz 599. godine (Ewald,
Hartmann, 1890, 152-156), kad se naziva Insula Capreae, odnosno insula Capritana.
Takva praznina u pisanim vrelima za sva stoljea klasine antike, tj. izostanak Kopra
u njima, glavna je oteavajua okolnost koju nee biti lako prevladati. Poslije VI.
stoljea, Capris se javlja u spomenutom Anonimnom Ravenatu (4, 31 i 5, 14), a
potom u listini s Rianske skuptine 804. godine itd. (ael, 1974, 448-451).
Od VI. se stoljea dakle u izvorima pojavljuje toponim Capris, odnosno Insula
Capritana. Tada je naselje ve nedvojbeno bilo na otoiu uz obalu mora, a to je bila
posljedica spomenutog procesa kastrizacije.
U kontekstu shizme tri kapitula (tri poglavij a), krajem VI. stoljea, Capris / Insula
Capritana javlja se u dvojbenom kontekstu. Ukratko prepriano, 599. godine u utvrdi
(gradu) zvanom castellum Novas (vjerojatno Novigrad, Neapolis) postao je biskup
neki Ivan, koji je doao iz Panonije (de Pannoniis veniens). S tim je gradom crkveno
bio povezan otok (insula) quae Capritana dicitur (vjerojatno Kopar). Biskupa Ivana
je shizmatini akvilejski patrijarh Sever nasilno potjerao, postavio drugoga, i od
ovoga zahtjevao da stoluje upravo na tom "otoku", tj. Kaprisu. Iz ovoga se razvila
estoka rasprava koja je podijelila one koji su Capris smjetali u Kopar, od 'mih koji
su mislili da je to bio dananji Caorle, izmedu Gradea i Venecije. Medutini.
posljednji moraju imati na umu daje tada po Ravenjaninu svakako postojao grad koji
se zvao Capris, koji se nalazio izmedu Trsta i Savudrije (Cuscito, 1977, 334). Izraz
290
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
kojega Grgur Veliki koristi: Insula quae Capritana dicitur erat quasi per diocesim
coniuncta, a odnosi se na blizinu biskupije i utvrde Novae, u kojemu se prepoznaje
Novigrad, sasvim se lijepo uklapa u takvu sliku.
Na prijelazu VI. u VII. stoljee na zapadnoj obali Istre p etje poznatih biskupija,
koje su na razne naine posvjedoene u raznorodnim izvorima: Tergeste (Trst), Capris
(Koper), Neapolis (Novigrad), Parentium (Pore) i Pola (Pula) (Cuscito, 1977, 124-
151, 326-339). Tri od njih (Tergeste, Parentium i Pola) nastale su nedvojbeno vrlo
rano i u gradovima koji su prije toga bili rimske kolonije. Biskupije Capris i Neapolis,
a tome valja pridruiti problem biskupija u Petini (Pian) i u Cissi (Sui, 1987;
Marui, 1990; Sui 1992), iji se biskupi pojavljuju na gradekom sinodu 579.
godine, biskupije "drugog vala", koje su osnovane kad su se drutvene i politike
okolnosti ve bile temeljito izmijenile, a to je bilo izmedu V i VI. stoljea. Ako do IV.
stoljea jo funkcionira staro ustrojstvo na temeljima klasine rimskodobne tradicije
podjele teritorija, nadlenosti, drutvenih prava i dunosti, poslije kraja toga stoljea
transformacije su vie nego oigledne. Nova su naselja postala katelima, primala su
dobjeglice iz Panonije i drugih ugroenih provincija, pa se broj Stanovnika poveavao
sve dok nije dosegao kritinu masu za prerastanje crkvene opine - upe - u biskupiju.
I to je vjerojatno sluaj spomenutih biskupija "drugog vala".
Za Kopar historiografska tradicija tvrdi potom da je u VI. stoljeu, grad ponovo
promijenio ime u Justinopolis, prema imenu bizantskog cara Justina II. (565.-578.),
koji d aje dopustio osnivanje grada na otoiu koji se prije zvao Capris. To je vjero
jatno legendom obavijen neki dogadaj u kojemu je car gradu pruio neke pogodnosti.
Kako se vidi iz usporedbe Ravenjaninovih podataka za Istru (a on spominje
Tergeste, Capris, Piranon, Silbo, Sapparis, Humago, Neapolis, Parentio, Ruigno,
Pola, Nessatio, Arsa, zatim Albona, Lauriana, Tharsaticum u Liburniji) s poznatim i
pretpostavljenim biskupijama u VI-VII. stoljeu (Tergeste, Capris, Neapolis, Paren
tium, Pola, Cissa, Petina), on gradove nabraja bez obzira na status, sve ih bez razlike
naziva civitates, ali u jednom popisu izostavlja gradove dananjeg Slovenskog
primorja, "preskaui" iz Trsta u Sipar. Ravenjaninovi popisi oevidno nisu
obuhvaali samo biskupije, niti je to bio djelomini kriterij. Topografski podaci,
podaci iz antikih i kasnoantikih zemlj opisnih izvora sami za sebe ne pruaju kon
kretna i definitivna rjeenja za pitanja rane povijesti Kopra, prije VI.-VII. stoljea.
tovie, oni otvaraju vie pitanja nego li pruaju odgovora. Ali i neprekidno pro-
miljanje uvijek istih problema legitiman je historiografski postupak, jer se malim
koracima pribliavamo konanom odgovoru, ako taj uope postoji.
291
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Robert MATIJASIC
R ije k a U n iv e rsity , F a c u lty o f P h ilo so p h y P ula, H R -5 2 1 0 0 P ula, u lic a I. M ate tic a R o n jg o v a 1
SUMMARY
Pliny the Elder was the first to mention Aegida as oppidum civium Romanorum,
and his data refer to the f century BC. Although the older historiography unex-
ceptionally equated the Antique Aegida with Sermin, asserting that the late antique-
mediaeval Capris originated on an islet as a refugium, it should be underlined that
Sermin as a fortified settlement was probably abandoned in early antiquity and that
the antique municipium should be looked fo r nearer to the sea. Claudius Ptolemaeus
did not refer to a settlement in the place o f the present-day Koper, but after Tergeste
and before Parentium mentioned "the mouth o f the Formion river. Tabula
Peutingeriana along the Aquileia-Thessalonici road brings the toponym Quaeri,
which could be a misinterpretation o f A[quae Rijsani. Antoninus's itinerary causes
no such problems, fo r after Fons Timavi there comes Tergeste and Ningum (Mima
river) as well as Parentium after it, due to which the Koper area does not appear in
this version o f the Roman period geographical reference book at all.
The Cosmography by Anonymous o f Ravenna refers, in three places, to settle
ments and towns (civitates) o f northwestern Istria. First o f all he lists Tergeste,
Sapparis, Humago, Neapolis, Parentio, Ruigno and Pola, then inserts Silbia, Piranon
and Capris between the first two towns. The data concerning Silba, Piran and Capris
appear once more in the place where he lists all the towns from Lissos in Albania
along the coast to Ravenna in Italy, due to which we get yet again: Silbonis, Pirano,
Capris, Tergeste. Two listings come from two sources, which do not contain the same
data and may not originate from the same time. As generally believed, the text
written by Anonymous o f Ravenna originated on the basis o f details gathered before
the 6th century, for when listing the towns o f the Northern Adriatic, Liburnia and
Dalmatia no events which affected the settling o f the area at the end o f the 6th and in
the beginning o f the 7th centuries are referred to.
Capris, the early mediaeval town situated on an islet, is no doubt the same as the
earlier Aegida, although the question as to when and why this change took place
may remain unanswered.
In the letters written by Pope Gregory in 599, Insula Capreae and Insula Capri-
tana are mentioned. After the 6th century, Capris is referred to by Anonymous o f
Ravenna (4, 31 and 5, 14), and then by the document o f the Rizana placitum in 804,
etc. From the 6th century onwards, the toponym Capris or Insula Capritana appears in
various sources. At that time the settlement no doubt existed on an islet along the
coast as a result o f the so-called castrisation process.
292
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R ob ert M A T IJA I : A N O N IM N I R A V E N J A N IN , IS T R A I B IS K U P S K A S R E D I T A , 2 8 5 -2 9 4
The toponym Capris / Insula Capritana appears in 599 in the context o f the schism
o f the three chapters, when the schismatic Acjuileian patriarch Severus expelled Ivan,
the bishop o f Novas fortification (town), who also had the authority over the island
(insula) quae Capritana dicitur. He nominated his own bishop, from whom he
demanded to govern on this "island, i.e. Capris. At the turn o f the 6n century, five
dioceses existed on the western coast o f I stria, as witnesses by a number o f various
sources: Tergeste (Trieste), Capris (Koper), Neapolis (Novigrad), Parentium (Pore)
and Pola (Pula). Three o f them (Tergeste, Parentium and Pola) no doubt originated
very early also in the towns which had earlier on existed as Roman colonies. The
dioceses o f Capris and Neapolis (Novigrad), to which the problem o f the dioceses in
Petini (Pian) and Cissa should be also added, are the so-called "second wave"
dioceses, formed at the time when social and political circumstances were already
thoroughly transformed, i.e. during the 5th and 6th centuries. The new settlements
became fortified, they received refugees from Pannonia and other threatened
provinces, and the number o f their inhabitants increased until reaching the critical
mass fo r the ecclesiastical communities parishes transforming into dioceses. As
fa r as Koper is concerned, the historiographic tradition claims that in the 6' century
the town yet again changed its name to Justinopolis - after the Byzantine emperor
Justin II (565-578), who presumably allowed the town to be founded on the islet
previously called Capris. This is probably into a legend wrapped up event, in which
the town was granted certain advantages by the emperor.
Ai evident from the Istrain data by Anonymous o f Ravenna (referring to Tergeste,
Capris, Piranon, Silbo, Sapparis, Humago, Neapolis, Parentio, Ruigno, Pola, Nessatio,
Arsa, then Albona, Lauriana, Tharsaticum and Liburnia) and from the known as well
as presumed dioceses in the 6th and 7th centuries (Tergeste, Capris, Neapolis, Paren
tium, Pola, Cissa, Petina), he listed the towns disregarding their status, fo r he referred
to all o f them as to civitates, and on one list omitted the towns o f today's Slovene
Coastland, "jumping" from Trieste straight to Sipar. It is obvious that Anonymous's
lists did not comprise dioceses only and that this was not a partial criterion either.
LITERATURA
Bosio, L. (1991): Le strade romane della Venetia e dell' Histria. Padova.
Brato, R. (1986): Kranstvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem obmoju oglejske
cerkve od zaetkov do nastopa verske slobode. Acta Ecclesiastica Sloveniae, 8.
Ljubljana.
Brato, R. (1996): Christianisierung des Nordadria- und Westbalkanraumes im 4.
Jahrhundert. U: Westillyricum und Nordostitalien in der spatromischen Zeit.
Situla, 34. Ljubljana, 299-365.
293
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R ob ert M A T IJA I : A N O N IM N I R A V E N J A N IN . IS T R A I B IS K U P S K A S R E D I T A , 2 8 5 -2 9 4
Bury, J. B. (1923): The Later Roman Empire from the Death of Theodosius I to the
Death of Justinian, London2.
Cuscito, G. (1977): Cristianesimo antico ad Aquileia e in Istria. Fonti e studi per la
storia della Venezia Giulia, Ser. seconda: Studi, vol. III. Trieste.
Cameron, E. (1993): The Mediterranean World in Late Antiquity AD 395-600. Lon
don.
ae, S. (1993): Civitates dalmatiae u "Kozmografiji" Anonima Ravenjanina. Dia-
dora, 15. Zadar, 347-440.
Degrassi, N. (1939): La rappresentazione deH'Istria nella Tabula Peutingeriana.
Bulletino del Museo deH'Impero romano, 10 ("Bull. Comm. Arch. Roma", 67).
Roma.
Degrassi, A. (1954): Il confine nord-orientale dell'Italia Romana. Ricerche storico-
topografiche, Diss. Bern., 1,6. Bern.
Ewald, P., Hartmann, L. M. (eds.) (1890): Gregorii papae I registrum epistolarum,
MGH Epistolae II. Hannover.
Giardina, A. (1986): Societ romana e impero tardoantico. Roma.
Kubitschek, W. (1919): s. v. Karten, RE 10. Wien, 1919, 2113.
Marui, B. (1990): e o istrski Kisi (Cissa) in kesenskem kofu (episcopus Ces-
sennsis). Arheoloki vestnik, 41. Ljubljana, 403-430.
Matijai, R. (1999): Plinijev Castellum nobile vinum Pucinum (Plin. nat. hist. 3, 18,
127) i antiki zemljopis sjeverozapadne Istre (II Castellum nobile vino Pucinum
di Plinio (Plin. Nat. hist. 3, 18, 127) e la geografia antica dellTstria nord-
occidentale). "Tabula", 1. Pula, 143-164.
Schillinger-Hfele, U. (1975): Der Name "Carnich" in der Kosmographie von
Ravenna. Arheoloki vestnik, 26. Ljubljana, 255-258.
Schnetz, J. (1942): Untersuchungen ber den Quellen der Kosmographie des
anonymen Geographen von Ravenna. Sitzungsberichte de Bayerischen Akademie
der Wissenschaften, Philosoph.-historische Klasse, Heft 6. Wissenschaft.
Sherwin-Shite, N. (1973): The Roman Citizenship. Oxford2.
Starac, A. (1999): Rimsko vladanje u Histriji i Liburniji, I. Histrija. Monografije i
katalozi, 10, 1. Arheoloki muzej Istri. Pula.
Sui, M. (1976): Antiki grad na istonom Jadranu. Zagreb.
Sui, M. (1987): Cissa Pullaria - baphium Cissense - episcopus Cessensis. Arhe
oloki rado vi i rasprave JAZU, 10. Zagreb, 185-216.
Sui, M. (1992): Episcopus Cessensis - iterum. Croatica Christiana Periodica, 30
(16). Zagreb, 11-35.
ael, J. (1976): Koper. Arheoloki vestnik, 25. Ljubljana, 446-461.
upani, M. (1985): Sermin ob Riani, pretres virov in arheolokih podatkov.
Arheoloki vestnik, 36. Ljubljana, 315-324.
294
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Radovan CUNJA
P o k rajin sk i m uzej K o p er, Sl-6101 K o p er, K id riev a 19
IZVLEEK
V prispevku je sintetino predstavljena poselitvena dinamika dveh izbranih
predelov znotraj starega mestnega jedra Kopra: nekdanjega kapucinskega vrta in
cerkve sv. Klare, ki sta bila predmet obsenejih arheolokih raziskav. Oba predela
sta imela v rimski dobi in zgodnjem srednjem veku naselbinski znaaj. Ta se je na
prostoru kasnejega kapucinskega vrta ohranil e skozi ves srednji vek vse do za
etka 17. stoletja, ko je bil med letoma 1621 in 1624 zgrajen kapucinski samostan s
cerkvijo sv. Marte, jugovzhodno od nje p a urejen obseen samostanski vrt. Do po
dobne korenite spremembe v funkciji prostora in njegovi ureditvi je prilo na drugi
obravnavani lokaciji e na prelomu 13. v 14. stoletje s postavitvijo samostana klaris,
v okviru katerega je bilo mogoe z arheoloko raziskavo slediti stavbnemu razvoju
pripadajoe cerkve ter v skladu z razpololjivim prostorom in spreminjajoimi se
prostorskimi potrebami tudi premikom mesta pokopavanja v razlinih obdobjih.
ABSTRACT
The article presents the settling dynamics o f two selected areas within the histo
rical centre o f Koper, i.e. the former Capuchin garden and the Church o f St. Clare that
have been the subject o f some extensive archaeological research. In the Roman Period
and in the Early Middle Ages, both tracts had a settling character, which in the area o f
the laterl Capuchin garden survived through the entire Middle Ages until the early 17th
century, when a Capuchin monastery with the church o f St. Martha was built in 1621-
295
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R ad ovan C U N JA : P O S E L IT V E N A D IN A M IK A IN S P R E M E M B E F U N K C IJE 2 9 5 -3 1 0
Uvod
Kapucinski vrt
296
ACTA HISTRIAE 9 2001 - 2
Radovan C U N JA : P O S E L IT V E N A D IN A M IK A IN S P R E M E M B E FU N K C IJE 2 9 5 -3 1 0
Sl. I : Giacomo Fino, nart mesta Koper (1619) z oznaeno lego Kapucinskega
vrta (1) in cerkve sv. Klare (2).
Fig. 1: Giacomo Fino, pianta della cittd di Capodistria (1619) con Vindicazione
dei siti dell'Orto dei Cappuccini (1) e della chiesa di S. Chiara (2).
291
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R ad ovan C U N JA : P O S E L IT V E N A D IN A M IK A IN S P R E M E M B E FU N K C IJE . . . . 2 9 5 -3 1 0
298
ACTA HISTRIAE 9 2001 - 2
R ad ovan C U N JA : P O S E L IT V E N A D IN A M IK A IN S P R E M E M B E F U N K C IJE 2 9 5 -3 1 0
299
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R ad ovan C U N JA : P O S E L IT V E N A D IN A M IK A IN S P R E M E M B E F U N K C IJE . . . . 2 9 5 -3 1 0
300
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R adovan C U N JA : P O S E L iT V E N A D IN A M IK A IN S P R E M E M B E F U N K C IJE 2 9 5 -3 1 0
Sl. 3: Kapucinski vrt, poznoantini oljenki s kranskimi motivi, 5.-6. stoletje n..,
hrani Pokrajinski muzej Koper.
Fig. 3: Orto dei Cappuccini, due lucerne tardoantiche con motivi cristiani,
V-VI secolo d.C., Capodistria, Museo Regionale.
301
ACTA HISTRIAE 9 - 2001 2
302
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R ad ovan C U N JA : P O S E L IT V E N A D IN A M IK A IN S P R E M E M B E FU N K C IJE 2 9 5 -3 1 0
303
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R ad ovan C U N JA : P O S E L IT V E N A D IN A M IK A IN S P R E M E M B E F U N K C IJE 2 9 5 -3 1 0
304
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R ad ovan C U N JA : P O S E L IT V E N A D IN A M IK A IN S P R E M E M B E FU N K C IJE 2 9 5 -3 1 0
305
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R adovan C U N JA : P O S E L IT V E N A D IN A M IK A IN S P R E M E M B E F U N K C IJE 2 9 5 -3 1 0
306
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R adovan C U N JA : P O S E L IT V E N A D IN A M IK A IN S P R E M E M B E FU N K C IJE . . . . 2 9 5 -3 1 0
307
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R ad ovan C U N JA : P O S E L IT V E N A D IN A M IK A IN S P R E M E M B E FU N K C IJE 2 9 5 -3 1 0
kune pokope. Med drobnimi najdbami iz grobnic velja omeniti predvsem kovinske
dele nonje, skromen nakit in bronaste svetinjice. Z opisano barono poveavo je bil
stavbni razvoj cerkve zakljuen (Grosman, 1991, 25-36; Cunja, upani, 1992, 38-
39; Cunja, 1998, 206-207).
Radovan CUNJA
M u se o R eg io n ale di C ap o d istria, S l-6101 C a p o d istria, V ia B. K id ri 19
RIASSUNTO
II presente contributo al tema di questo incontro, intende presentare brevemente
la dinmica insediativa e i cambiamenti della funzione di due spazi cittadini scelti,
che sono stati oggetto di ricerche archeologiche pi vaste. I due siti si trovano nella
parte orintale dell'antico centro storico della citt. In entrambi i casi si tratta di
superfici nellmbito di ex complessi conventuali: nel primo caso dell'orto del con
vento dei Cappuccini, nel secondo invece della chiesa di S. Chiara, posta sull'orlo
meridionale dell'omonimo convento. Nei due siti in questione, ai pochi reperti del
periodo tardorepubblicano e del primo Impero seguono numerosi e ricchi reperti
dell'et tardoantica e altomedievale, che dimostrano una sensibile crescita
deli 'insediamento sull 'isola.
Proprio questo periodo uno dei periodi cruciali nella lunga storia della citt,
dato che i resti dell'abitato tardoantico e altomedievale possono definirsi come
Vinizio dell'evoluzione della citt. La formazione di un abitato urbano di proporzioni
considerevoli e soprattutto l'intenzione di fondare una nuova dicesi in Istria,
ali'interno di una divisione ecclesiastico-amministrativa gi formata dalle tre dicesi
istriane pi antiche (Tergeste, Parentium e Pola), in ogni caso agit ancora un
ambiente gi di per s teso, dovuto alie frequenti discussioni e litigi intorno al
dogma della chiesa. Proprio nel periodo del cosidetto scisma istriano, che
possibile seguir in linee generali attraverso fonti storiche purtroppo frammentarie,
incontriamo alia fine del VI secolo le prime menzioni deli'insediamento sull'isola di
Capodistria con il nome di Caprae e Insula capritana. Inoltre, in esse viene anche
menzionato il vescovo (episcopus), il che dimostrerebbe una possibile esistenza,
almeno temporale, della dicesi di Capodistria, e con questo anche il rango di citt
di questo insediamento.
308
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R ad ovan C U N JA : P O S E L IT V E N A D IN A M IK A IN S P R E M E M B E F U N K C IJE 2 9 5 -3 1 0
II periodo dopo il VII secolo e fino al XIII secolo risulta difcilmente clcis-
sificabile a causa clella scarsit di reperti cronolgicamente meglio inquadrabili. II
carattere delle due aree esplorate rimane comunque prettamente insediativo.
Radicali cambiamenti, sia nella funzione che nell'assetto, si registrarlo per
quanto riguarda le clarisse, all'inizio del XIV secolo, con la costruzione del con
vento, mentre che solo nel primo quarto del XVII secolo viene costruito il convento
dei Cappuccini, in seguito alla demolizione di tutti gli edifici preesistenti. Entrambi i
siti hanno fornito pure numerosi dati importanti sulle sepolture nei diversi periodi.
LITERATURA
Bernik, S. (1968): Organizem slovenskih obmorskih mest Koper, Izola, Piran /
L'organismo delle citt litoranee slovene Koper, Izola, Piran (Capodistria, Isola,
Pirano). Ljubljana.
Chiesa e convento (1921): La chiesa e il convento di S. Marta in Capodistria.
Monografa storica 1621-1921. Capodistria, Priora.
Cunja, R. (1989): Arheoloko izkopavanje na bivem vrtu kapucinskega samostana v
Kopru (1986-1987) / Gli scavi archeologici nell'ex orto del convento dei Cappuc-
cini a Capodistria (1986-1987). V: Gutin, M. (ed.): Prispevki k zgodovini Kopra
/ Contributi per la storia di Capodistria. Ljubljana, 21-28.
Cunja, R. (1996): Poznorimski in zgodnjesrednjeveki Koper: arheoloko izkopa
vanje na bivem Kapucinskem vrtu v letih 1986-1987 v lui drobnih najdb 5. do
9. stoletja / Capodistria tardoromana e altomedievale: lo scavo archeologico nel-
l'ex orto dei Cappuccini negli anni 1986-1987 alia luce dei reperti dal V al IX
secolo d. C. Knjinica Armales majora. Koper - Capodistria, Zgodovinsko drut
vo za juno Primorsko - Societ storica del Litorale, Znanstveno-raziskovalno
sredie RS Koper - Centro di ricerche scientifiche RS Capodistria, Pokrajinski
muzej Koper - Museo regionale di Capodistria.
Cunja, R. (1998): Archeologia urbana in Slo venia: alcuni risultati e considerazioni
dagli scavi di Capodistria. Archeologia Medievale, 25. Firenze, 199-212.
Cunja, R., Gutin, M. (1989): Koper med Rimom in Benetkami / Capodistria tra
Roma e Venezia (katalog razstave / catalogo della mostra). Ljubljana.
Cunja, R., upani, M. (1992): Otok in celina. V: itko, S. (ed.): Koper. Koper,
Skupina Obine, 31-41.
Grosman, D. (1991): Kocka, kocka, kockica ... Od arheolokega zapisa v zemlji do
arheolokega zapisa na papirju. Arheo, 12. Ljubljana, 25-36.
Kandler, P, (1986): Cdice Diplomtico Istriano III (1300-1399) (ponatis). Trieste.
309
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R ad ovan C U N JA : P O S E L IT V E N A D IN A M IK A IN S P R E M E M B E F U N K C IJE 2 9 5 -3 1 0
310
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Darja MIHELI
Z g o d o v in sk i in titu t M ilk a K o sa Z R C S A Z U , S I -1000 L ju b ljan a, G o sp o sk a 13
IZVLEEK
Prispevek razlenjuje opredeljevanje za pripadnost skupnosti meanov na eni
strani in kranski skupnosti na drugi. Za primer analize upoteva kler in meane
zahodnoistrskega mesta Piran ob koncu 12. in zaetku 13. stoletja, ko so bili pod
cerkveno jurisdikcijo koprske kofije. Iz dolgoletnega spora med Piranom in koprsko
kofijo za pravico do piranske oljne desetine je razvidno, da je bila pripadnost (oji
piranski) mestni naselbini tista, ki je imela v dojemanju lainih in cerkvenih pre
bivalcev Pirana vejo teo kot elje in zahteve nadrejene duhovno-cerkvene vrhovne
oblasti, ki jo je nad mestom uivala koprska kofija.
SINTESI
Larticolo fa luce sui motivi che spingono a schierarsi dalla parte di una co
munita cittadina o da quella di una comunita religiosa. A tale fine analizza il
comportamento del clero e dei cittadini di Pircino, localita della costa nord oc-
cidentale delVlstria, a cavallo fra XII e XIII secolo. Entrambe le comunita rien-
travano nella giurisdizione ecclesiastica della diocesi di Capodistria. Seguendo Van-
nosa disputa fra Pirano e la diocesi, in merito alla decima sullolio, e evidente che
Vappartenenza alla citta, che comprendeva sia la popolazione laica sia il clero,
aveva piu. peso rispetto ai voleri della preposta autorita ecclesiastica, vale a dire
della diocesi di Capodistria.
311
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
312
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
1995a; 1995b; 1996). Ali so po uveljavitvi frankovske oblasti utili pripadnost zem
ljikim gospostvom, na novo zasnovanim (mejnim) grofijam, vojvodinam? Kdaj in
kako se pojavi in izraa deelna zavest? V kaknem razmerju do drugih je obutek
pripadnosti krovni frankovski oz. kasneje nemki dravi? Do kakne mere je zbujalo
obutek istovetnosti ivljenje v srednjevekem mestu? Ali je ljudi druila zavest o
pripadnosti isti drubeni skupini? Ali so se identificirali s skupnostjo kristjanov
(communitas Christiana) ?
Zemljika gospostva na naih tleh, osnovana na vladarjevih podelitvah, so bila
sprva velika, teritorialna. Oblikovanje in kasneje osamosvojitev nijega plemstva (v
13. in prvi polovici 14. stoletja) ter prodiranje blagovnodenarnega gospodarstva, za
radi katerega so gospostva postala predmet finannih transakcij, sta gospostva drobila
in prepletla med seboj. e okrog 13. stoletja so vplivneji zemljiki gospodje na
razline naine pridobivali ozemlja dragih gospodov, jih zaokroevali in organizirali
v deele (ki so ostajale v skupnem okvira nemkega cesarstva). Od izoblikovanja
deel v srednjem veku je bila e globoko v novi vek deelna zavest tista, ki je bila pri
deelanih najmoneja.
Kakno pripadnost je v procesih (pre)oblikovanja zemljikih gospostev utila (ve
inska) mnoica kmetov na gospostvih - ali so iskali svojo identiteto v gospostvu ali
kakni manji enoti (vaki skupnosti) ali veji - deeli, dravi? Domnevati moremo,
da so se (zlasti) zunaj lastnega gospostva oznaevali z vzdevkom, ki je opredeljeval
pripadnost gospostvu. Verjetno ni zadeval topografske lokacije gospostva, ampak ime
posestnikov gospostva (svetnih ali cerkvenih zemljikih gospodov). Znotraj gospost
va so se kmetje ob osebnem imenu - poleg obiajnih oznak po imenu oeta, poklicu,
ali ob razlinih vzdevkih - najbr oznaevali z mikrotoponimi, imeni zaselkov in
vasi, od koder so bili. Oba naina poimenovanja (zunaj in znotraj gospostva) sta
imela za cilj predvsem razpoznavno opredelitev neke osebe; verjetno nista pomenila
osveene identifikacije kmeta s skupino pripadnikov zemljikega gospoda ali kon
kretnega zaselka ali vasi znotraj gospostva.
Sasoma je prilo do enaenja kmetov z drubeno skupino, ki so ji pripadali. Ta
obutek se je izistil, ko so zemljika gospostva pod vplivom kolonizacije v teku 13.
stoletja razdelila pridvorno zemljo na kmetije, enakovredne po donosu. Poloaj in
posledino interes kmetov se je s tem poenotil. To je kasneje porojevalo in omo
goilo skupne nastope kmetov proti zemljikim gospodom: ti nastopi nedvomno
kaejo na poosebljenje udeleencev s skupnostjo (upornih) kmetov.
Tudi drage drubene skupine prebivalstva so verjetno iskale in nale svojo iden
titeto v drubenem okolju, iz katerega so izhajale (plemikem, meanskem). Z
izoblikovanjem in ustalitvijo historinih deel in dravnih meja je pri plemstvu,
katerega stanovske pravice so bile v dravi opredeljene na ravni deele, prevladala
zavest o pripadnosti deeli.
Kaj pa meani - prebivalci srednjevekih mest? Ta so bila v vsebinskem pogledu
313
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
314
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
315
ACTA HISTRIAE * 9 2001 2
316
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
mestom imela koprska kofija. Po drugi strani pa so tudi boji sluabniki, ki so vodili
kofijo, materialne koristi Cerkve postavljali pred duni blagor vernikov: k pla
evanju prispevkov cerkvi sojih skuali prisiliti tako, da so jim odrekali stik z Bogom
v obliki verskih obredov.
Darja MIHELI
In stitu te o f H isto ric a l R ese arch "M ilk o K os" o f th e S lo v en e A cadem y
SUMMARY
The present contribution initially deals with the issue o f the mediaeval people
affiliating with various communities. In the area where Slovene ancestors used to
live, certain gentile ethnogeneses took place in the Early Middle Ages. After the 13th
century, the so-called provincial awareness prevailed in the people's consciousness.
The sense o f affiliation, however, was also closely related to the family, parish,
gentile principality ofCarantania and Carniola, (bordering) counties, duchies, state,
landed property, mediaeval town. The people associated with each other due to their
affiliation to the same social group or spiritual community o f Christians.
The intensity o f affiliating with a certain commun ity is comparable fo r the people
who belonged to several communities with conflicting interests. The article analyses
the people's options to affdiate with the community o f citizens on the one hand and
with the Christian community on the other, as in the case o f clergy and citizens o f the
Istrain town o f Piran at the end o f the 12th century and in the early 13th century,
when they belonged to the church jurisdiction o f the Diocese o f Koper.
Between the Piran clergy and citizens on the one hand and the Diocese o f Koper
on the other, conflicts occurred quite often, triggered off primarily by secular,
material interests, when Christian love quickly withdrew on both sides into the
background. From the prolonged dispute between Piran and the Diocese o f Koper
over the right fo r the Piran oil tithe it is clear that it was the affiliation with the
(Piran inner) town settlement which had, in the perception o f the Piran lay and
chu rch inhabitants, a greater weight than the wishes and demands o f the spiritual-
ecclesiastical supremacy practised over the town by the Diocese o f Koper. Even the
divine servants who led the Diocese placed the material benefits o f the Church before
the believers' spiritual welfare: they tried to force them to pay the contributions to
the Church by denying them a contact with God in the form o f rituals.
Key words: ethnogenesis, (self)affiliation, Diocese o f Koper, mediaeval Piran, its oil
tithe
317
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
VIRI IN LITERATURA
Baiern und Slawen in Obersterreich (1980): Probleme der Landnahme und
Besiedlung. Baiern und Slawen in Obersterreich. Schriftenreihe des Oberster
reichischen Musealvereins.
k.
Gesellschaft fr Landeskunde, 10. Linz,7 7-16.
Boba, I. (1982): "Caranthani Marahenses" and "Moravi sive Karinthi". Slovene
Studies 4, 2. Columbus (Ohio), 83-90.
CP I - De Franceschi, C. (1924): Chartularium Piranense. Raccolta dei documenti
medievali di Pirano, I. (1062-1300). AMSI, 36. Parenzo.
Frss-Ehrfeld, C. (1984): Geschichte Krntens, 1. Das Mittelalter. Klagenfurt.
GDZS. (1980). Gospodarska in drubena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih
panog, II. Drubena razmerja in gibanja. Ljubljana.
Grafenauer, B. (1996): Pregled etnogeneze Slovencev iz zgodovinskega vidika. ber
blick ber die Ethnogenese der Slowenen in historischer Sicht. Internationales
kulturhistorisches Symposion Mogersdorf 1993 in Graz. Migrationen und Ethno
genese im pannonischen Raum bis zum Ende des 12. Jahrhunderts. Graz, 67-99.
Kahl H.-D. (1981): Germania slavica. Ein neues Vorhaben zur deutsch-slavischen
Geschichte in Mitteleuropa und seine Bedeutung fr die Forschung der Ostalpen
lnder. Mitteilungen des Instituts fr sterreichische Geschichtsforschung, 89.
Wien, 93-105.
Kahl, H.-D. (1997): Der Mythos von Zollfeld/Gosposvetsko polje. V: Moritsch, A.,
Krhwinkler, H. (eds.): Karantanien-Ostarrichi. 1001 Mythos. Klagenfurt/Celovec
- Ljubljana - Wien, 51-92.
Katii, R. (1990): Die Ethnogenesen in Avaria, Typen der Ethnogenese unter
besonderer Bercksichtigung der Bayern, I. Verffentlichungen der Kommission
fr Frhmittelalterforschung, 12. sterreichische Akademie der Wissenschaften,
Philologisch-historische Klasse. Denkschriften, 201. Wien, 125-128.
Miheli, D. (1985): Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340. Dela, 27. Slo
venska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in drubene vede.
Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski intitut Milka Kosa. Ljubljana.
Morteani, L. (1896-1897): Sulla lite per la decima delfolio tra i vescovi di Capodistria
ed il clero e popolo piranese. Archeografo Triestino n. s., 21. Trieste, 249-265.
Nationale (1994): Nationale etnische Minderheiten und regionale Identitten in
Mittelalter und frher Neuzeit. Torn.
Pahor, M. (1975): Statut obine Piran iz leta 1274. Zgodovinski asopis, 29, 1-2
Ljubljana, 77-88.
Pohl, W. (1987): Das awarische Khaganat und die anderen Gentes im Karpaten
becken (6. - 8. Jh.). Die Vlker Sdosteuropas im 6. bis 8. Jahrhundert. Sym
posion Tutzing 1985. Sdosteuropa-Jahrbuch, 17. Mnchen, 41-52.
Pohl, W. (1988): Die Awaren, Ein Steppenvolk in Mitteleuropa 567-822 n. Chr.
Mnchen, 215-236, 261-268, 323-331.
318
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Pohl W. (1990): Verlausformen der Ethnogenese - Awaren und Bulgaren. Typen der
Ethnogenese unter besonderer Bercksichtigung der Bayern, I. Verffentlichungen
der Kommission fr Frhmittelalterforschung, 12. sterreichische Akademie der
Wissenschaften, Philologisch-historische Klasse. Denkschriften, 201. Wien, 113-
124.
SB (1974): Siedlungs- und Bevlkerungsgeschichte sterreichs. Schriften des
Institutes fr sterreichskunde. Wien.
SSKJ (1975): Slovar slovenskega knjinega jezika. II. I-Na. Slovenska akademija
znanosti in umetnosti, Intitut za slovenski jezik. Ljubljana.
Ss, . C. (1973): Die slawische Bevlkerung Westungarns im 9. Jahrhundert. Ver
ffentlichungen der Kommission zur archologischen Erforschung des spt
rmischen Raetien der Bayerischen Akademie der Wissenschaften und der
Kommission fr Bayerische Landesgeschichte bei der Bayeriscen Akademie der
Wissenschaften. Mnchner Beitrge zur Vor- und Frhgeschichte, 22. Mnchen.
tih, P. (1995a): Plemenske in dravne tvorbe zgodnjega srednjega veka na slo
vanskem naselitvenem prostoru v Vzhodnih Alpah. Slovenci in drava. Zbornik
prispevkov z znanstvenega posveta na SAZU (od 9. do 11. novembra 1994).
Razprave SAZU, 17. Ljubljana, 21-45.
tih, P. (1995b): Carniola, patria Sclavorum. sterreichische sthefte. Zeistchrift fr
Mittel-, Ost- und Sdosteuropaforschung, 37. Wien, 845-861.
tih, P. (1996): Kranjska (Carniola) v zgodnjem srednjem veku. Zbornik Briinski
spomeniki. Dela SAZU, 45. Trst, 13-26.
Vilfan, S. (1974a): Die mittelalterliche Stadt zwischen Pannonien und der Nordadria.
Binnen- und Kstenstdte im slowenischen Raum. Internationales kultur
historisches Symposion Mogersdorf 1972, 4. Szombathely, 125-141.
Vilfan, S. (1974b): Stadt und Adel. Ein Vergleich zwischen Ksten- und Binnen
stdten zwischen der Oberen Adria und Pannonien. Die Stadt am Ausgang des
Mittelalters. Linz, 63-74.
Vilfan, S. (1975): Tipologija srednjovjekovnih gradova Slovenije i etnika struktura
njihovog stanovnitva. Jugoslovenski istorijski asopis, 14, 1-2. Beograd, 19-27.
Wenskus, R. (1961, 21977): Stammesbildung und Verfassung. Das Werden der frh
mittelalterlichen Gentes. Kln - Graz, Kln - Wien.
Wolfram, H. (1982): Vlkerbewegungen und Stammesbildungen im sterreichischen
Raum von der Steinszeit bis zur Ankunft von Ungern. Obersterreich. Landschaft,
Kultur, Wirtschaft, Fremdenverkehr, 32. Linz, 17-25.
Wolfram, H. (1985): Ethnogenesen im Frhmittelalterlichen Donau- und Ostalpen
raum (6. bis 10. Jahrhundert). Nationes. Historische und philologische Unter
suchungen zur Entstehung der europischen Nationen im Mittelalter, 5. Frh
mittelalterliche Ethnogenese im Alpenraum. Sigmaringen, 97-151.
319
ACTA HISTRIAE 9 - 2001 2
320
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Lara PA VANETT0
U n iv e rsita d eg li S tu d i di V e n ez ia C a' F o scari, IT -3 0 1 2 3 V enezia, D orso d u ro 3246
SINTESI
In un consulto di mano di Fanzano del 16 aprile 1637, "II podestd di Capodistria
rende note le pretese del Vescovo della cittd, che vuole essere incensato prima del
pubblico rappresentante in occasione delle celebrazioni religiose".
II consultore raccomandera il rispetto delle consuetudini cittadine le quali pre-
vedono che il rappresentante pubblico e Monsignor Vescovo partecipino tutti e due
in ugual modo alia celebrazione, per non dar luogo a novita di alcun genere, in
quanto le consuetudini perderebbero in tal caso la loro valenza.
II fondamento giuridico del podestd e individuato dal consultore proprio nelle
consuetudini della cittd.
ABSTRACT
In his counsel dated April 16th 1637, Councillor Fanzano wrote: "The Koper po
destd announces the demand o f the city bishop to have the ritual o f incense smoking
enabled before this ritual is attended during Mass celebration by the people's
representative."
In his recommendation, the Councillor pleads that respect fo r those well-
established customs o f the town should be preserved according to which the people's
representative and Msgr. Bishop attend together and in the same manner the
religious rituals. Thus they can avoid potential novelties that could otherwise de
value the meaning o f the customs.
According to the Councillor's opinion, the podestd has the legal basis in the very
customs that had been preserved in the town.
* A S V , 4 1 , 14.
321
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Lara P A V A N E T T O : U N A Q U E S T IO N E D I P R E C E D E N Z A . C A P O D IS T R IA 1637, 3 2 1 -3 3 0
II contesto storico
322
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Lara P A V A N E T T O : U N A Q U E S T IO N E DI P R E C E D E N Z A . C A P O D IS T R IA 1637, 3 2 1 -3 3 0
e i suoi territori (Cozzi, 1979). Una concezione unitaria dello stato e dei suoi
interessi, che non ammetteva esenzioni o discriminazioni di sorta.
Il giudizio e la punizione sono impliciti, e quanto ai reati comuni, chierici e laici
sono uguali di fronte alla legge dlia Repubblica, inoltre la difesa della chiesa e del
clero locali contro i tentativi di accentramento da parte di Roma sempre attiva.
Sar fatto un vaglio scrupoloso di ogni collazione di benefici, saranno contrallad
la conservazione di diritti di patronato laico, e le peculiarit liturgiche e devozionali.
Saranno trattate questioni di feudi e di feudatari, di diritti civili di singoli e di
comunit, cos come saranno trattate vertenze su acque e regolazione del corso di
fiumi, sulle lagune, o su definizioni di confini.
L'elaborazione di questo vasto patrimonio diventer fondamentale per la creazi-
one di una tradizione giuridico-politica dello stato veneto. La Repubblica ebbe piena
coscienza deH'importanza dell'insegnamento sarpiano, tanto che alla morte del con
sultora, far trascrivere tutti i suoi consulti in un corpus di vari volumi pergamenacei
che verra conservato nella cancellera segreta.
La seconda met degli anni venti del Seicento, furono gli anni della ricerca e della
elaborazione sui problemi pi vari e scottanti dal punto di vista sociale e poltico. Un
momento significativo come produzione, fattivo di orientamenti politici e di dibattito
interno alla classe dirigente veneziana, e tuttavia destinato a non durare oltre il 1630.
La gravissima crisi sociale, econmica, e della giustizia, seguita alia pestilenza,
facero apparire anacronistici e astratti gli appelli ad un fermo e uniforme esercizio della
sovranit dello Stato, motivi fondanti della produzione dei consultori della Repubblica,
di fronte alla stringente necessit di reperire fonti d'entrata per un erario esausto.
In un consulto di mano di Fanzano del 16 aprile 1637, "Il podest di Capodistria
rende note le pretese del Vescovo della citt, che vuole essere incensato prima del
pubblico rappresentante, in occasione delle celebrazioni religiose.".
II podest Francesco Contarini, dal canto suo, pretende che siano rispettate le
consuetudini cittadine, e cio che: "...vi debbano essere due turiboli con li quali nel
medesimo tempo da persona di ugual grado sia incensato dall'uno monsignor
Vescovo, e dall'altro esso signor rappresentante, e parimente che vi debbano essere
due messali1 e due Paci...".
II consultora consiglia che non siano introdotte novit di alcun genere in mrito al
cerimoniale. Di piu, raccomanda che la ritualit prevista dalle consuetudini cittadine
venga espressamente rispettata: "...per le feste di Resurrezione e per la solennit che
si ha in quella citt il giorno di San Marco".
II rappresentante pubblico deve cio essere al pari del rappresentante divino, e
specialmente in quelle ricorrenze festive che sono pi importanti per la Chiesa e per
1 A q u e sto p ro p o sito risu lta illu m in an te l'o sserv az io n e di S. J. T a m b ia h , sec o n d o il quale: " ...s i
p o tre b b e d ire c h e i testi te n d o n o a d a cq u isire a u to rit p e rc h so n o a n tic h i, m a l'au to rit c h e co n ta
p i d e ll'a n tic h it " (T am b iah , 1995).
323
ACTA HISTRIAE 9 8 2001 8 2
Lara P A V A N E T T O : U N A Q U E S T IO N E DI P R E C E D E N Z A . C A P O D IS T R IA 1637, 3 2 1 -3 3 0
324
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Lara P A V A N E T T O : U N A Q U E S T IO N E D l P R E C E D E N Z A . C A P O D IS T R IA 1637, 3 2 1 -3 3 0
325
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Lara P A V A N E T T O : U N A Q U E S T IO N E DI P R E C E D E N Z A . C A P O D IS T R IA 1637, 3 2 1 -3 3 0
Lo scranno dogale era posto nel presbiterio, a sinistra della mensa ove si
celebrava il sacrificio della messa, per cui la 'Cathedra' della massima autorit civile
della Repubblica si situava in posizione di privilegio rispetto al mistero della messa,
quasi ad interceder direttamente presso Dio, senza bisogno della mediazione di
nessun ministro.
L'episodio di Capodistria dunque, dimostra come si confrontino in sostanza due
gerarchie.
In effetti, in seno al sacerdozio la potenza non ha sempre e dappertutto la stessa
intensit. In certi punti tale intensit appare ristretta, vi una gerarchia. Ma tale
gerarchia in effetti non fa che aumentare l'impersonalit, perch di per s la pienezza
della sua potenza presente in ciascun sacerdote. Il pi modesto membro del clero la
possiede in s, viva, nella sua totalit anche quando personalmente un uomo
indegno o di per s insignificante.
Per questo il sacerdote ha un valore elevato al di sopra del mondo, egli ministro
della vita divina e con essa della vita del mondo.
Ma il pi antico rappresentante il re, e per questo, in moite civilt primitive' ed
antiche, il re si distingueva appena dal sacerdote.
Ed proprio perch non traita con una gerarchia nella quale si riconosce, che il
Vescovo di Capodistria si rifiuta di approntare due turiboli, due messali, due paci.
Il consultore mostra di esserne cosciente citando il Cerimoniale dei Vescovi del
1600 pubblicato da Clemente VIII, che prevede l'altra cerimonia solo in presenza di re.
Il Cerimoniale il fondamento del Vescovo, ma quai allora il fondamento del
Podest rappresentante dello Stato veneto, stato privo di un re?
"...il fondamento del signor Podest il trovar questa essere la consuetudine in
questa citt e Reggimento corne lungamente nella sua lettera rappresenta...".
E pi oltre il consultore precisa: "...se anco non ci fosse stata consuetudine il ius
comune conferma all'ordinatione del preteso cerimoniale".
Terreno assai scivoloso il rapporto con la chiesa di Roma, un rapporto che rischia
ad ogni momento di inficiare, sovrapporsi e annullare un potere secolare che ha ormai
mutato gli equilibri del suo rapporto con la socit dei sudditi.
L'esempio di Capodistria infatti, sottolinea come la struttura burocrtica veneziana
fosse organizzata e poggiasse su di una separatezza giuridica che aveva contorni e
sostanza ormai diversi dal passato.
Nella Terraferma veneta, l'intangibilit di patti e privilegi aveva assicurato il rap
porto venutosi a creare tra centro dominante e centri sudditi. Cio aveva comportato
inevitabilmente la strenua difesa di istituti giuridici che una complessa elaborazione
giurisprudenziale aveva tratto dal diritto comune, proprio per garantir l'autonomo
funzionamento delle magistrature locali.
Il contatto tra i due mondi, si rendeva concreto nelle persone dei rettori peridica
mente eletti ed inviati dal Maggior Consiglio veneziano nei grandi e piccoli centri
326
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Lara P A V A N E T T O : U N A Q U E S T IO N E DI P R E C E D E N Z A . C A P O D IS T R IA 1637, 3 2 1 -3 3 0
II consulto
1637, 16 aprile
Serenissimo Principe
Ho veduto in essecucione del commandamento di vostra serenita, la lettera dell'il-
lustrissimo signor Francesco Contarini, podestd e capo di Capo d'lstria delli 20 cor-
rente, nella quale da conto alia serenita vostra della pretensione di Monsignor Vesco-
vo di quella citt, intorno all'incensare, et dar a baciare il libro dellevangelio, et la
pace, nelle solennit, quando non celebra esso Monsignor Vescovo ma si trova pre
sente, et parimente vi si trova presente il detto illustrissimo pubblico rappresentante.
E la somma : che pretende Monsignor Vescovo che vi sia un solo turibolo, un solo
messale, et una sola pace. E che nella ceremonia, dal medesimo sia dato l'incenso
prima ad esso Monsignor Vescovo, e poi al pubblico rappresentante. E parimente sia a
327
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Lara P A V A N E T T O : U N A Q U E S T IO N E D I P R E C E D E N Z A . C A P O D IS T R IA 1637, 3 2 1 -3 3 0
lui prima portato a baciar il libro clell"evangelio, e la pace, e dipoi ad esso signor
rappresentante.
lo credo che ilfondamento di Monsignor Vescovo sia il Cerimoniale de Vescovi, il
qualefu pubblicato del 1600 da Clemente 8, con commandamento chefosse osservato
per tutto il christianesimo, con un diploma del medesimo pontefice d'i 14 di luglio di
quellanno. II quale nel proposito di che si trattci nel capitolo 23 del libro primo,
espressamente ordina che prima sia incensato il Vescovo che assiste, e poi il signor
del luoco benchfosse Prencipe magnus non recognoscens superiorem [...] immediate
post episcopum, e non eccettua da questa regola se non l'Imperatore e li re. Et
immediate dopo ordina [...] vero (?) et gubernatores regnem et provinciam (che il
caso mi), immediate post episcopum.
All'incontro, pretende l'illustrissimo podest che vi debbano essere due turiboli
con li quali, nel medesimo tempo, da persona di ugual grado, sia incensato dall'uno
Monsignor Vescovo e dall'altro esso signor rappresentante. E parimente che vi deb
bano essere due messali e due paci, con le quali in conformit dell'incensare, nel
medesimo tempo siafatta la ceremonia con Monsignor Vescovo et con il signor rap
presentante. Ilfondamento del signor podest che si trova questa esser la consue-
tudine in questa citt e reggimento, come lungamente nella sua lettera rappresenta.
Questo, serenissimo Prencipe, negotio di facilissima ressolutione, e tutto con
siste, come avviene in tutte le cose ecclesiastiche, nella consuetudine. Imperoch, se
vero quanto l'illustrissimo signor podest rappresenta, che tale sia la consuetudine in
quella citt, non ostante il Cerimoniale suddetto e qualonque pretensione di
Monsignor Vescovo, di ragione et [...] il pubblico servido che vostra serenit
commandi non si osservi e non siafatta novit. Imperoch massima [...] per tutto che
se bene nel diploma suddetto di Clemente si pone che si deroghi anco alie
consuetudini antiche e legtimamente prescritte, et per tutto mantenute consuetudini
de luochi, in vero in molte recrreme vostra serenit ha potuto conoscere che
Monsignor Vescovo presente di Capo d'Istria, o sia per sua natural inclinatione, o
come accenna l'illustrissimo signor podest per diversione da gesuiti (?) di Trieste, o
per altro rispetto, molto inclinato alie novit, et ha fatti in poco tempo pi editti e
suscitato pi liti che non sono State susctate da i suoi predecessori in molti decenni.
Ma in questo particolar io non posso risponder di ragione se non conditio-
natamente, e cio che servatur consuetudo. Et se la consuetudine quale l'illustris
simo signor podest capitanio afferma, non deve la serenit vostra tolerare che contra
di quella sia fatta innovatione. Se anco non ci fosse tale consuetudine, entrerebbe il
ius commune conforme all'ordinatione del preteso ceremoniale, e perch l'illustris
simo signor podest, ricevuto l'ordine della serenit vostra per le feste di resurrezione
di Signor, e per la solennit di san Marco, poich le feste gi sono passate far
reflessione la serenit vostra ad essa solennit di san Marco, con sicurezza che con
lasciar trovar luoco alie novit le consuetudini perdono il loro urgere.
328
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
L ara P A V A N E T T O : U N A Q U E S T IO N E D l P R E C E D E N Z A . C A P O D IS T R IA 1637, 3 2 1 -3 3 0
Lam PAVANETTO
U niv erza v B en e tk a h C a' F o scari, IT -3 0 1 2 3 V en ezia, D orso d u ro 3246
POVZETEK
Svetnik Fanzano je v nasvetu z dne 16. aprila 1637 zapisal: "Podesta iz Kopra
oznanja zahteve mestnega kofa po tem, da se mu omogoi obred kajenja preden se
le-tega obreda med maevanjem udelei ljudski zastopnik."
Svetnik republike priporoa, naj ljudski zastopnik prisostvuje obredom ob bojem
zastopniku, in to e predvsem, ko gre za praznike, ki so posebnega pomena za rimsko
cerkev in za beneko dravo.
Ljudski zastopnik se mora torej udeleevati manega obreda ob cerkvenem za
stopniku.
Sklicevanje na misal, predvsem pa opominjanje na mir imata pomembno vlogo.
Za kranske odnose je namre znailen prav mir, in sicer mir, ki se nanaa na
krvno maevanje, in ne mir kot nasprotje vojni.
Bratovina in vzdrevanje miru p a sta bila v srednjevekem obdobju tesno
povezana tudi preko obvez, ki so veljale znotraj kranskega sorodstva, torej obvez,
katerih so se morali drati ljudje, ki bi se sicer spopadli v krutosti pravice do krvnega
maevanja.
Svetnik priznava, da sveto pripada skupnosti. Drava si torej ne more prilastiti
naloge, da bi nad svetim izvrevala nadzor.
Ker pa obstaja ena sama skupnost, razlikovanje med duhovno in posvetno (ali
laino) skupnostjo ni izvedljivo.
Od tod torej potreba, da se koprski podesta kot "zastopnik" beneke drave ude
leuje maevanja in na ta nain "privzame" navade duhovnega zastopnika.
Polega tega, da je podesta hotel prisostvovati na evharistini gostiji, torej pri
svetem ,cosilu skupnosti, ga je hotel skupaj z duhovnikom tudi voditi. To pa pomeni,
da se je tudi on v celoti udeleeval svetosti evharistinega kosila, kot da bi bil du
hovnik, toda v tem primeru duhovnik republike.
329
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Lara P A V A N E T T O : U N A Q U E S T IO N E DI P R E C E D E N Z A . C A P O D IS T R IA 1637, 3 2 1 -3 3 0
FONTI E BIBLIOGRAFIA
ASV - Archivio di Stato Venezia, Consulted in iure, filza 41, c. 14.
Abbruzzese, S. (1992): Sociologia delle religioni. Milano, Jaca Book.
Barzazi, A. (1986): I consulti di Fulgenzio Micanzio. Pisa, Giardini Editori e stam-
patori.
Bertelli, S. (1995): II corpo del re: sacralit e potere nell'Europa medievale e
moderna. Firenze.
Boyer, R. (1992): Approccio antropolgico al sacro. Milano, Jaca Book.
Bossy, J. (1990): L'occidente cristiano 1400-1700. Torino, Einaudi.
Bossy, J. (1998): Dalla comunit all'individuo - Per una storia sociale dei sacramenti
nell'Europa moderna. Torino, Einaudi.
Cozzi, G. e L. (1969): Paolo Sarpi: Opere. Milano-Napoli, Ricciardi.
Cozzi, G. (1974): Paolo Sarpi. Torino, UTET.
Cozzi, G. (1977): Domenico Bollani un vescovo veneto tra Stato e Chiesa. Napoli,
Edizioni Scientifiche it.
Cozzi, G. (1979): Paolo Sarpi tra Venezia e l'Europa. Torino, Einaudi.
Cozzi, G. (1982): Repubblica di Venezia e Stati italiani: politica e giustizia dal see.
XVI al sec. XVIII. Torino, Einaudi.
Cozzi, G. (1992-1993): Giuspatronato del Doge e prerogative del Primicerio sulla
cappella ducale di San Marco (secoli XVI-XVIII) controversie con i Procuratori
di San Marco de Supra e i patriarchi di Venezia. Venezia, Istituto Veneto di
Scienza Lettere ed Arti.
Ferrajoli, L, (1997): La sovranita nel mondo moderno. Bari, Edizioni Laterza.
Frajese, V. (1994): Sarpi scettico - Stato e Chiesa a Venezia tra Cinque e Seicento.
Bologna, II Mulino.
Prodi, P. (1982): II sovrano pontefice. Un corpo e due anime, La monarchia papale
nella prima eta moderna. Bologna, II Mulino.
Prodi, P. (1992): II sacramento del potere - il giuramento politico nella storia
costiiuzionale dell'Occidente. Bologna, II Mulino.
Storia d 'Italia (1986): Storia d'Italia: la Chiesa e il Potere politico. Annali, 9.
Torino, Einaudi.
Tambiah, S. J. (1995): Rituali e cultura. Bologna, II Mulino.
Van der Leeuw, G. (1960): Fenomenologia delle religioni. Torino, Einaudi.
330
ACTA HISTRIAE 9 - 2001 2
Adriano MAZZETTI
A c c a d e m ia d ei C o n co rd i di R o v ig o , IT -4 5 1 0 0 R o v ig o , P ia z z a V . E m an u e le II, 14
SINTESI
Tra i successori di san Nazario figura anche un vescovo proveniente dalla
diocesi di Adria, Baldassare Bonifacio, che per un tratto di tempo non lungo (sei
anni) resse la diocesi di Capodistria. Non ne parleremmo se egli non avesse lasciato,
oltre ai numerosi volumi e opuscoli a stampa, anche un ricco archivio personate e
una biblioteca pervenuta alVAccademia dei Concordi di Rovigo. Tra i manoscritti
del Bonifacio non ancora studiati troviamo Vopera "Della Peregrinatione" che narra
le fortunose vicende del nostro a Rovigo, Treviso, Roma, Capodistria e presso le
varie corti d'Europa al seguito del nunzio pontificio.
ABSTRACT
Among the successors o f St. Nazario there is also Baldassare Bonifacio, a bishop
from Adria's diocese, who, fo r a short period o f time, guided the diocese o f Koper.
We would not talk about him had him not left, besides the numerous volumes and
printed pamphlets, also an abundant personal documentation and a library that was
sent to the Academy o f Concordi o f Rovigo. Among his manuscripts still to be
studied, we can find the Work o f the Peregrinatione, about his own chequered
vicisstudes in Rovigo, Treviso, Rome, Koper and at the various Courts o f Europe,
when he was among the Nuncio Pontifical's suite.
331
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
A d rian o M A Z Z E T T I: IL V E S C O V O B A L D A S S A R E B O N IF A C IO ,-3 3 1 -3 4 2
PREMESSA
332
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
A driano M A Z Z E T T I: IL V E S C O V O B A L D A S S A R E B O N IF A C IO , 3 3 1 -3 4 2
333
ACTA HISTRIAE 9 2001 - 2
A d rian o M A Z Z E T T I: DL V E S C O V O B A L D A S S A R E B O N IF A C IO , 3 3 1 -3 4 2
CENNI BIOGRAFIO
Non solo il Naldini ma anche studiosi di storia della letteratura quali Mazzucchelli
e Trabalza, storici della biblioteconomia e della societ veneta si sono soffermati sul
Bonifacio, di lui si sono interessati pure il Frati, il Sandri e recentemente Sandra
Secchi Olivieri in una ricerca pubblicata sulla ri vista della Fondazione Giorgio Cini:
Studi Veneziani (Secchi Olivieri, 1991). Un quadro sinttico della biografa e delle
opere del nostro offerto da L. Rossi nella voce su Baldassare curata nel Dizionario
Biogrfico degli Italiani. Con uno sforzo di sintesi ancor maggiore possiamo
ricordare la nascita avvenuta a Crema il 5 gennaio 1585 da famiglia rodigina, gli studi
a Verona con i gesuiti, poi a Rovigo con il letterato Antonio Riccoboni, quindi a
Padova ove consegu la laurea in legge. Assieme al fratello Gaspare segu il vescovo
di Adria Girolamo Porcia nunzio apostlico presso i principi tedeschi nelle missioni
diplomatiche in varie citt dell'Impero. La scelta religiosa risale al 1611, diversi gli
incarichi di prestigio a Rovigo, a Padova, a Treviso ove nel 1623 fu nominate
arcidiacono, numerse le pubblicazioni encomiastiche ed erudite che gli procurarono
amicizie, stima tra i patrizi veneziani da Angelo Contarini a Domenico Molin. Come
ha acutamente osservato la prof.ssa Sandra Secchi Olivieri interessi prioritari del
nostro in questo periodo sono "accumulare ricchezza, potenziare la sua famiglia (i
Bonifacio) e soprattutto studiare e scrivere" (Secchi Olivieri, 1991, 220).
II 23 novembre 1653 venne nominate da papa Innocenzo X vescovo di Capo
distria ma raggiunse la dicesi dopo pericolosa navigazione, solo il 22 maggio 1654.
L'ingresso solenne e la presa di possesso della cattedra di san Nazario avranno luogo
qualche giorno dopo, domenica 26 maggio, solennit di Pentecoste.
Nel libro VII Della peregrinatione il Bonifacio affida alla penna le sue prime
impressioni sull'ambiente e sulla citt che "occupa un'isoletta maritata alla terraferma
con un ponte di circa trent'archi". Fanno cornice alla citt un teatro di colli posti a
emiciclo, quasi corne un grande argine che chiude il mare. Rilevanti e numerse le
chiese a partir dal duomo "molto grande e d'antica struttura".
4 D el B o n ifa c io M ald in i a fferm a ch e "nel su o fe lic issim o g o v e m o a c c o p p io al sac ro p a sto rale l'eru d ita
p e n n a" (M a ld in i, 1700, 106).
334
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
A d rian o M A Z Z E T T I: EL V E S C O V O B A L D A S S A R E B O N IF A C IO , 3 3 1 -3 4 2
Sulla scorta delle pagine del manoscritto rodigino non sar inutile un cenno su
alcuni aspetti dlia vita diocesana di Capodistria delinead dal vescovo alla met del
Seicento, un cinquantennio prima dell'organica Corografa del Naldini.
Anzitutto il quadro umano e religioso dlia dicesi gi allora distinta nelle due
aree: quella del litorale con Capodistria, Pirano e Isola, ben abitata con antica
tradizione cultrale, canonicati e presenza di ordini religiosi e l'area interna costituita
da pagi o villaggi non grandi n popolosi, in diversi dei quali si parla slavo. In tutto
15 parrocchie con una popolazione di 11500 abitanti.
La citt di Capodistria, sede vescovile molto legata alla Santa Sede, conta oltre
3000 abitanti, ha una sola parrocchia, conserva una cattedrale antica, vari oratori, un
ospedale. Numerosi gli ordini religiosi: domenicani, minori osservanti, conventuali,
cappuccini, serviti.
Due sono i monasteri femminili che curano anche l'educazione delle ragazze e
che, non senza problemi, ospitano la notte donne sole e mendiche.
335
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
A d rian o M A Z Z E T T I: IL V E S C O V O B A L D A S S A R E B O N IF A C IO , 3 3 1 -3 4 2
La predicazione
I centri monastici
Sin dai primi giorni di presenza in Capodistria Bonifacio manifesta la sua at-
tenzione verso le chiese monastiche, ove effettua sacre ordinazioni corredate da
erudite e lunghe omelie. Come abbiamo accennato queste sono numerosissime nei
dieci libri delle Peregrinationi relativi agli anni di episcopate e colgono tutte le oc-
casioni liturgiche, storiche, celebrative.
probabile che le prediche pur effettuate su canovacci e schemi predisposti siano
state riprese e scritte in maniera definitiva, in seguito, a tavolino.
Nel 1658 venne chiuso dalla Repubblica, d'intesa con la Santa Sede fascinata sul
motivo il convento dei domenicani di Capodistria nico di quell'ordine in tutta lTstria
e tocco al vescovo seguir assieme al podest le fasi della requisizione dei beni e
deH'allontanamento dei frati, salvo qualche mese dopo favorire l'impegno della citt
per ricomprare l'edificio religioso e la chiesa da restituir ai religiosi.
336
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
A driano M A Z Z E T T i: IL V E S C O V O B A L D A S S A R E B O N IF A C iO . 3 3 1 -3 4 2
& '. - . , ; .
/ t i f i tf o L***^ n . f ^ -
&7 *, A-tfU ****-, tu~*iro -pAhv- o /S ^ ^ t-
a * , >. > C - . v /?_.
* & ? # /& * .p * iV tf
Fig. 2: Parte del mcinoscritto del "Diario del vescovo B. Bonifacio" con le
descrizioni di Capodistria e Pirano, steso dal vescovo rodigino durante le proprie
visite pastorali (Accademia dei Concordi, ms. Silvestriano 150/151).
Sl. 2: Odlomek iz rokopisov kofa Baldassara Bonifacia z naslovom "Dnevnik kofa
B. Bonifacia" z opisi Kopra in Pirana, kjer je opravljal svoje pastoralne vizitacije
(Accademia dei Concordi, ms. Silvestriano 150/151).
337
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
A d rian o M A Z Z E T T I: L V E S C O V O B A L D A S S A R E B O N IF A C IO , 3 3 1 -3 4 2
Visita pastorale
Nell'autunno del 1656 il Bonifacio inizia la visita pastorale alla dicesi che, dopo
alcune interruzioni, concluder l'anno successivo. Per il vescovo si tratta di una fatica
rilevante a causa dell'et (oltre 70 anni) e della malferma salute. A questi problemi si
aggiungono le difficolt di comunicazioni con l'interno deH'Istria. In ogni parrocchia
il vescovo celebra la messa, amministra la cresima, tiene una opportuna e idnea
omelia, visita il cimitero. Nel suo diario egli fornisce per ciascuna localit la
descrizione e la posizione geogrfica, spiega l'etimologia del nome, indica il santo
patrono e ne narra le vicende, elenca gli oratori e le chiese non parrocchiali presenti.
La visita pastorale inizia con Covedo, prosegue con Pirano ove esiste il grave
problema dei diritti del capitolo dei canonici di quella citt, fa tappa a Risano e dopo
un soggiorno a Capodistria Baldassare si reca a Paugnano. Egli raggiunge poi
Costabona ove affronta specifici problemi relativi all'uso del messale illirico nella
liturgia, quindi Carcauce e Isola. L'anno successivo il vescovo visita tra l'altro le
parrocchie di Lupar, Popetra, Lavera, Hieme, ove si conserva un antico castello, si
reca quindi a Socersa, a Valmorasa e a Figheruola, paese che ha un nome simile a
quello di una localit del Polesine di Rovigo. Nella relazione ad litnina del 23 aprile
1658 riferisce di aver incontrato, durante la visita pastorale, tutta la popolazione e di
non aver riscontrata alcuna persona che rifiutasse i sacramenti. Riferisce anche sulla'
impegno per farsi comprendere da tutti i fedeli adottando un linguaggio semplice e
traducendo tutte le parole in lingua latina.
II Seminario
338
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
A d rian o M A Z Z E T T I: IL V E S C O V O B A L D A S S A R E B O N IF A C IO , 3 3 1 -3 4 2
riceve dalla congregazione del Concilio la risposta alla sua relazione inviata a Roma
tre anni prima e si meraviglia nel rilevare l'insistenza delle congregazioni romane per
l'istituzione del seminario, quasi questa non fosse anche la sua aspirazione: ma troppi
erano gli impedimenti a questa realizzazione. In una nuova relazione a Roma il
Bonifacio propone di utilizzare quale sede del seminario il convento dei servi. Solo,
infatti, procurando stanza ed entrata sar possibile avviare il seminario, necessario -
scrive - in questa provincia pii che in altro luogo del mondo.
339
ACTA IIISTRIAE 9 2001 2
A d rian o M A Z Z E T T I: IL V E S C O V O B A L D A S S A R E B O N IF A C IO , 3 3 1 -3 4 2
Adriano MAZZETT1
A c c a d e m ia dei C o n co rd i iz R o v ig a, IT -4 5 100 R o v ig o , T rg V . E m a n u e le II, 14
POVZETEK
Med nasledniki svetega Nazarija je tudi kof Baltazar Bonifacio iz kofije Adria,
kije le kratko obdobje (est let) vodil Koprsko kofijo. Omembe je vreden zato, ker je
poleg tevilnih natisnjenih knjig in knjiic, zapustil bogat osebni arhiv in knjinico, ki
ju je dobila Accademia dei Concordi iz Roviga. Med e neprouenimi Bonifaciovimi
rokopisi je tudi delo Della Peregrinatione, ki pripoveduje o njegovem burnem iv
ljenju v Rovigu, Previsu, Rimu, Kopru in na razlinih evropskih dvorih v spremstvu
papekega nuncija.
Baltazar Bonifacio, sin plemike druine iz Roviga, se je rodil v Cremi, 5.
januarja 1585. tudiral je pri jezuitih v Veroni, nato je v Rovigu obiskoval preda
vanja erudita Antonia Riccobonija. Kasneje je apostolskega nuncija, kofa Hiero
nima di Porcia iz Adrie spremljal na obiskih po srednjeevropskih dvorih, ivel v
Rimu in se v Rovigo vrnil kot dekan stolnice. Na benekem obmoju je sodeloval pri
ustanavljanju plemike akademije, kjer je poueval civilno pravo.
Dolgo je ivel v Trevisu, kjer je opravljal funkcijo arhidiakona katedrale in je v
sodelovanju z visokimi predstavniki beneke aristokracje nadaljeval s svojim delom
za beneke institucije.
Za kofa Koprske kofije je bil imenovan 23. novembra 1653, vendar je v Koper
priel ele 21. maja naslednjega leta, 26. maja pa je s slavnostnim prihodom v cerkev
nastopil delo.
340
ACTA HISTRIAE 8 9 2001 2
A drian o M A Z Z E T T I: IL V E S C O V O B A L D A S S A R E B O N IF A C IO , 3 3 1 -3 4 2
FONTIE BIBLIOGRAFIA
ACR - Accademia dei Concordi Rovigo, ms. Conc. 542, Storia dell'Accademia dei
Concordi e brevi cenni di altre Accademie che furono istituite in Rovigo [...].
Campagnella, M. A. (ed.) (1986): Iscrizioni di Rovigo. Contributi per la storia di
Rovigo nel periodo veneziano. Trieste, Lint, 332-333.
Mazzetti, A. (1972): Le raccolte bibliografiche dei Concordi. In: L'Accademia dei
Concordi di Rovigo. Vicenza, Neri Pozza, 113-132.
Mazzetti, A. (1997): Gian Rinaldo Carli e l'ambiente cultrale polesano. Acta
Histriae, V. Capodistria, Centro di ricerche scientifiche-Societ storica del Lito-
rale, 219-243.
Mazzetti, A., Pezzolo, P. (1987): Libri e biblioteche nel Polesine tra Cinque e
Seicento. In: Eresie, magia, societ nel Polesine tra '500 e '600, atti del XIII
Convegno di studi storici, Rovigo, 21-22 novembre 1987. Rovigo, 241-261.
341
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
A d rian o M A Z Z E T T I: IL V E S C O V O B A L D A S S A R E B O N IF A C IO , 3 3 1 -3 4 2
342
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Lovorka ORALI
H rv atsk i in s titu t z a p o v ijest, H R - 1 0 0 0 0 Z a g re b , O p a ti k a 10
IZVLEEK
Prispevek je posveen Jeronimu Fondi (1686-1754), rojenemu Pirananu, duhov
niku koprske kofije in pozneje nosilcu najvijih cerkvenih dolnosti v dalmatinskih
mestih Ninu in Trogirju. Priujoe delo sloni na uporabi izvirnega gradiva iz Drav
nega arhiva v Zadru (fond: Arhiv Trogirja) in Nadkofijskega arhiva v Splitu (fond:
Trogirski arhiv), kot tudi na dananjem razumevanju historiografije. Glavni del
prispevka obravnava obdobje Fondovega kofijskega delovanja, ki se zaenja z letom
1733, ko je bil imenovan za ninskega kofa. V Ninu se je posveal obnovi kofije, ki
so jo hudo prizadele beneko-turke vojne v 17. stoletju, urejevanju cerkvenih pri
hodkov, krepitvi pastoralnega dela v upnijah ninskega zaledja in obnovi cerkvenih
poslopij v mestu. Leta 1738 je bil premeen v Trogir in imenovan za tamkajnjega
kofa. Opravil je tri vizite upnij in cerkva, p r osvetljeval prebivalstvo v mestnem
zaledju, na svoje stroke kupoval opremo za bogosluje ter propagiral olstvo in
prosveto. Umrl je 30. 11. 1754 v Trogirju; pokopan je v grobnici svojih predhod
nikov v tamkajnji stolnici pred oltarjem sv. Ivana Trogirskega. Preuevanje njegove
ivljenjske poti, e posebno pa zadnjega dela njegove bogate cerkvene kariere, je
dragocen prispevek v preuevanju istrskega in dalmatinsskega prostora v preteklosti.
343
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
L ovcrk a O R A L I : R O P A R S K I S V E E N IK JE R O N IM F O N D A (1 6 8 6 .- 1 7 5 4 .) - N I N S K I I T R O G IR SK I B IS K U P , 3 4 3 -3 5 6
S1NTESI
Nella relazione presentato il piranese Girolamo Fonda (1686-1754), sacerdote
della Dicesi di Capodistria ed in seguito alto dignitario ecclesiastico nelle citt
dalmate di Nona e Tra. La ricerca si basa su fonti originali, consrvate presso
l'Archivio Statale di Zara (fondo: Archivio Tra) e presso quello di Spalato (fondo:
Archivio di Trail) nonch sulla storiografia gi nota. La maggior parte della ricerca
dedicata al periodo vescovile di Fonda, che ha inizio con la sua elezione a vescovo
di Nona, nel 1733. Qui si adoper per il rinnovo della dicesi, che aveva subito
moite distruzioni nel corso delle guerre fra veneziani e ottomani nel XVII secolo, per
disciplinare le rendite ecclesiastiche, per rafforzare Vopera pastorale nelle par-
rocchie nell'entroterra di Nona e nel rinnovo di molte chiese della citt. Nel 1738 fu
nominato vescovo di Tra. In quel periodo compi tre visite pastorali alie parrocchie
della sua dicesi, oper per 1'emancipazione della popolazione morlacca del
retroterra, acquist, a proprie spese, dei paramenti e promosse il sistema scolastico
e l'istruzione. Mor a Tra il 30 novembre 1754 e fu seppellito nella cattedrale, nella
tomba dei suoi predecessori, davanti all'altare di San Giovanni Orsini (S. Giovanni
da Tra). Lo studio della sua opera, soprattutto delle ultime tappe della sua carriera
ecclesiastica, rappresenta un contributo importante per un ulteriore approfondi-
mento dei legami esstenti in passato fra l'area istriana e quella dalmata.
344
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
L ovorka O R A L I : R O P A R S K I S V E E N IK JE R O N IM F O N D A (1 6 8 6 .- 1 7 5 4 .) - N I N S K I I T R O G IR SK I B 1SK U P, 3 4 3 -3 5 6
(NAS) u sklopu fonda Trogirskog arhiva (T).1 Rije je o gradi (knjige pod brojevima
28, 34, 43 i 46) u kojima su sadrani uobiajeni podaci vezani za crkveni ivot i
unutarnje ustrojstvo Trogirske biskupije, organizaciju i kolovanje klera i sl. (Liber
ordincitorum, Liber mandatorum). Posebno zanimljiv dio gradiva odnosi se na do-
zvole (Licenze) koje je Fonda upuivao redovnicama trogirskih samostana sv.
Mihovila, sv. Petra i sv. Nikole, a u sklopu kojih su sadrani, primjerice, brojni do
sada nepoznati i neobjavljeni podaci o djelovanju onovremenih umjetnika (primjerice
iz klesarskih obitelji Aviani i Macanovi/Raguseo) na barokizaciji trogirskih crkvenih
ustanova. No, kako navedena grada nije izravno vezana za djelovanje biskupa Fonde,
ve se poglavito odnosi na kulturnu i umjetniku povij est grada Trogira sredinom
XVIII. stoljea, njezino objavljivanje i ralamba bit e predmet zasebne istraivake
tudije. Osim gradiva pohranjenog u Nadbiskupskom arhivu u Splitu, u ovome je
radu uporabljena i grada iz Arhiva Trogira (arhiv stare trogirske opine), danas
pohranjena u Dravnom arhivu u Zadru (DAZ). Rije je o oporukama biskupa Fonde
(27. XI. 1754. god.) i njegovog neaka Franje pok. Apolonija (31. V. 1746. god.).
Obje su oporuke napisane u Trogiru i vrijedna su nadopuna ukupnim spoznajama o
prisutnosti i djelovanju odvjetaka obitelji Fonda na dalmatinskom (trogirskom)
podruju.
Podaci o ivotnom putu i djelovanju biskupa Fonde relativno su slabo zastupljeni
u postojeoj literaturi. Saet i pregledan uvid u Fondin ivotopis sadran je u
leksikografskoj natuknici (autor Slavko Kovai), objavljenoj u ediciji Hrvatski
biografski leksikon (HBL, 1998, 320-321). Davno nastalo djelo talijanskog crkvenog
povjesnika Danijela Farlatija Illyricum sacrum i danas je nezaobilazna literatura za
poznavanje djelovanje dalmatinskih biskupa, a podaci o Fondi sadrani su u
cjelinama koje se odnose na prolost Ninske i Trogirske biskupije (Farlati, 1769, 237,
445-447). Od cjelovitih djela, saet podatak o Fondinom biskupskom djelovanju
biljei i djelo Hierarchia catholica medii et recentioris aevi (Ritzler i Sefrin, 1958,
313, 411). Vrlo kratki podaci o pulskom razdoblju Fondina ivotopisa biljee se u
pregledu izvjea pulskih biskupa Svetoj Stolici (Grah, 1987, 60), doim je doba
obnaanja asti ninskoga biskupa ukratko spomenuto u nekoliko monografskih djela
ffanjevakog povjesniara Stanka Baia (Bai, 1989, 32; Bai, 1995, 82-83;
Bai, 1995a, 264; Bai, 1998, 37). Na posljetku, osim navedene izvorne grade i
Farlatijeve sinteze, najvie podataka o Fondinom djelovanju biljeimo u radovima
koji se odnose na povij est grada Trogira i njegove okolice. Ukratko ga spominje
Lovre Katic u tudiji o vizitacijama Trogirske biskupije u doba biskupa Didaka Ma-
nole (Katic, 1958, 275), doim se Slavko Kovai osvre na Fondin rad na unaprije-
denju kolstva i prosvjete u Trogiru (Kovai, 1991, 76). Na posljetku, saeti podaci
0 Fondinom djelovanju u Trogirskoj biskupiji zabiljeeni su i u sintezi povijesti
345
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
L ovorka O R A L I : K O P A R S K I S V E E N IK JE R O N IM F O N D A ( I 6 8 6 .- 1 7 5 4 .) - N I N S K I I T R O G IR SK I B IS K U P , 3 4 3 -3 5 6
Katela Vjeke Omaia (Omai, 1986, 271) i pregledu povijesti naselja Katel
tafili autora Janka Pere (Pera, 1997, 182-183).
Podaci o najranijoj ivotnoj dobi Jeronima Fonde relativno su oskudni. Odvjetak
je ugledne piranske obitelji, gdje je i roden 26. svibnja 1686. godine. kolovao se u
rodnom gradu i na padovanskom sveuilitu, gdje je 1707. godine postigao doktorat
obiju prava. Za sveenika Koparske biskupije zareden je 1709. godine. Poetak sve-
enike slube Jeronima Fonde vezan je uz Kopar, gdje je neko vrijeme obnaao
dunost vikara tamonjeg biskupa. Po odlasku iz matine biskupije Fonda je djelovao
u Puli, gdje je imenovan kaptolskim arhidakonom. Prema podacima iz Farlatijeva
djela, Fonda je u Pulskoj biskupiji jednom obnaao slubu generalnog vikara, doim
se ak tri puta navodi na dunosti kapitulamog vikara. Reene je slube, navodi isti
autor, Fonda obnaao vrlo uspjeno (Farlati, 1768, 445). Poznati su nam tek frag
mentarni podaci o pulskoj ivotnoj etapi Jeronima Fonde. Tako se, primjerice, 1721.
godine Fonda spominje u slubi kanonika arhidakona i generalnog vikara pulskoga
kaptola, a u kontekstu slanja relacije pulskoga biskupa Josipa Bottarija (1695-1729)
Svetoj Stolici (Grah, 1987, 60).
Zapaenije djelovanje Jeronima Fonde u Dalmaciji zapoinje 1733. godine, kada
je - nakon premjetaja njegovog prethodnika Ivana Andrije Balbija (ninski biskup
1728-32) u Pulu - imenovan ninskim biskupom (Farlati, 1769, 237). Djelujui na
podruju biskupije koja je sve do poetka XVIII. stoljea bila uestalo izloena
mletako-turskim ratovima (Kandijski i Morejski rat), razaranjima i stradanj ima
(raseljavanje) civilnog stanovnitva, Fonda se ve na samom poetku svoje biskupske
slube naao pred nimalo jednostavnim problemima. U biskupiji u kojoj su tijekom
prologa stoljea njegovi prethodnici najee boravili samo nominalno (stolujui
obino u Zadru), Fonda je gorljivo djelovao na uredenju granica biskupije, obnovi
vjerskog ivota u tamonjim selima (ustroj upa), sredivanju crkvenih prihoda i
posjeda te na obnovi biskupskih zgrada i crkava u samom Ninu. Zadirui u nimalo
jednostavne probleme, koji su nerijetko imali i etniko-vjersku konotaciju, Fonda je
nailazio i na brojne protivnike. Prema Farlatiju (koji navodi d a je taj podatak izravno
saznao od Fonde), prigodom pastirskog pohoda u sela Ninske biskupije, Fondu su (s
namjerom da ga ubiju) napali pravoslavni vjernici predvodeni lokalnim parohom.
Prema istom izvoru, samo zahvaljujui sretnim okolnostima, biskup se izvukao bez
ozbiljnijih posljedica (Farlati, 1769, 237).2
Sukobe u svei pripadnosti poj edinih upa u Ninskoj biskupiji Fonda je imao i s
ondje otprije prisutnim ffanjevakim redovnicima, ije se sjedite nalazilo u glaso-
vitom visovakom samostanu. Godine 1734. u kronici ffa Marijana Lekuia zabilje-
346
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
L ovork a O R A L I : K O P A R S K I S V E E N IK . JE R O N IM F O N D A ( 6 8 6 .- 1 7 5 4 .) - N IN SK 1 1 T R O G IR SK 1 B 1SK U P , 3 4 3 -3 5 6
347
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
L ovork a O R A L I : K O P A R S K l S V E E N IK JE R O N IM F O N D A ( 1 6 8 6 .- 1 7 5 4 .) - N I N S K I I T R O G IR SK I B IS K U P , 3 4 3 -3 5 6
348
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
L ovork a O R A L I : R O P A R S K I S V E E N IK JE R O N IM F O N D A (1 6 8 6 .- 1 7 5 4 .) - N 1N SK I I T R O G IR SK I B 1SK U P, 3 4 3 -3 5 6
349
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
L ovork a O R A L I : R O P A R S K I S V E E N IK JE R O N IM F O N D A (1 6 8 6 .- 1 7 5 4 .) - N I N S K I I T R O O IR SK I B IS K U P , 3 4 3 -3 5 6
ostati obitavati u kui njegovih nasljednika koji se za nju imaju skrbiti sve do njezine
smrti. Ukoliko, medutim, Margareta iz bilo kojega razloga eli ivjeti samostalno,
nasljednici su joj duni pomoi pronai odgovarajue boravite. U posljednjem dijelu
oporuke Fonda imenuje glavne nasljednike svoje cjelokupne imovine - neake
(sinove pok. brata Apolonija) Kristofora, Jeronima, Franju i Jurja. Na kraju, izvri
teljem posljednje volje imenuje trogirskog kanonika Petra Metliia. Kao potpisnici
oporuke spominju se sudac-egzekutor trogirske komune Jakov Celio Cega, doim su
u svojstvu svjedoka potpisani sveenik Dominik Gatin i kanonik Ivan Luka Gara
nj in.4
Trogirski biskup Jeronim Fonda umro je 30. XI. 1754. godine. Njegova je smrt
zabiljeena u knjii "Monache, ed altro. Licenze" (NAS. T, 43, str. 22): Die 30
novembris 1754: lllustrissimus, et reverendissimus dominus Hieronymus Fondda epi-
scopus Traguriensi obiit hoc mane, post cuius morte, post varios casus... Fondina je
oporuka otvorena u biskupskoj palai istog dana, u prisutnosti trogirskog patricija
Ignacija Kaotia i sveenika Dujma Marislavia. Dne 2. XII. 1754. godine Jeronim
Fonda pokopan je u stolnoj crkvi, u grobnici svojih prethodnika, ispred oltara
gradskog zatinika sv. Ivana Trogirskog (Farlati, 1769, 447).
ivotopis Jeronima Fonde zasigumo nije iscrpljen ovim kratkim pripenjem.
Osim bolje poznatog i prouavanog ninskog i trogirskog razdoblja njegova ivo-
topisa, pozornost istraivaa bez sumnje zavrijeduje i pulska etapa njegove crkvene
karijere. Iako su podaci o Fondinom djelovanju relativno oskudni i u dosadanjoj
historiografiji neopravdano zapostavljeni, Jeronima Fondu moemo drati znaajnim
predstavnikom crkvenih dostojanstvenika koji su djelovali na irem dalmatinskom
podruju u XVIII. stoljeu. Na posljetku, njegovo obnaanje asti ninskog i tro
girskog biskupa prilog je vie poznavanju razgranatih crkvenih i kulturnih veza
izmedu istarskog i dalmatinskog podruja tijekom prolih vjekova.
350
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
L ovork a O R A L I : R O P A R S K I S V E E N IK JE R O N IM F O N D A (1 6 8 6 .- 1 7 5 4 .) - N I N S K 1 1 T R O G IR SK I B IS K U P , 3 4 3 -3 5 6
Prilog 1: Oporuka Franje Fonda pok. Apolonija (DAZ. AT 59, str. 92-93, 31.
V. 1746. god.)
Supplement 1: The testament of Franjo Fonda, son of the late Apolonio
(DAZ. AT 59, pp. 92-93, May 31st 1746)
351
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
L ovork a O R A L I : K O P A R S K I S V E E N IK JE R O N IM F O N D A ( 1 6 8 6 .- 1 7 5 4 .) - N I N S K I 1 T R O G IR SK I B IS K U P , 3 4 3 -3 5 6
In Christi Nomine Amen. L'anno della sua Santissima Nativit 1754 adi 27
novembre
Testamento o sia codicillo fatto da me reverendo don Francesco Calebotta per
comissione ed ordine espresso di Monsignor Illustrissimo e Reverendissimo Giro-
lamo Fonda Vescovo di Tra nel luoco dlia sua solita habitazione, cio nel Palazzo
vescovile, quale trovandosi aggravato del male, giacendo in letto, sano perd di
menie, sensi, inteletto, e loquela, e sapendo nimia cosa essere certa dlia morte, ed
incerta della medessima giusta I'evangelio estote parati.
In primis raccommanda l'anima sua all'Omnipotende Creatore, alla Beate Vergine
Maria, a Santi suoi Avvocati, d. a tutta la Corte celeste. Il corpo poi alia madre terra.
Item iure legati lascia all'ospedale di Santo Spirito, et alle mura di questa citt
soldi cinque giusta le leggi.
Item iure legati lascia, ordina, e vuole, che siano fatte celebrate per I'anima del
testatore in due anni messe mille, e questa celebrazione del nominate messe lascia in
libeit degl'eredi in quanto al luoco, e chiesa.
Item iure legati lascia, vuole, ed ordina, che nel giorno del suo obito, ovunque
morisse subito siano vendutte due botte di vino della sua camera, ed il ritratto del
medessimo sia distribuito alii poveri.
Item iure legeti lascia, ordina, e vuole, che nel giorno del suo obito subito siano
venduti d ied stara di formento, e del ritratto sia subito dispensato parimente alii
poveri.
Item vuole, e si riporta agli suoi eredi nella spesa si delle cere, come pure del
vesto del June rale.
Item iure legati lascia, e vuole il sudetto testatore, che mo rendo li suoi eredi
debbano prendere in consegna dalla signora Margareta Fini quella mobilia che
dalla sudetta li verra consegnata senza alcuna diffendenza e senza alcun strepito di
Giustizia, riguardo a questo caso li miei eredi, quali pi tosto saranno dichiarati
debbano in tutto, e pertutto dipendere dalla nominata signora Margareta in
proposito della mobilia, che in casa si trover.
Item iure legati lascia, ordina, e vuole, che li suoi eredi mantenghino in casa
certa ...la signora Margareta Fini per essere tanto benemrita dalla casa, quale per
lo spazio di mold gran anni con sodevole puntualit ha servito, con vestirla, e
coltarla con proprit, e da persona civile. Non volendo perd stare la signora Mar
gareta Fini colli miei eredi, prenda quel luoco, dove pi s'aggrada per abbitazione,
obligando pero li miei eredi di contribuir alla sudetta signora Margareta colla
352
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
L o v o rk a O R A L I : K O P A R S K I S V E E N IK JE R O N IM F O N D A (1 6 8 6 .- 1 7 5 4 .) - N IN S K I 1 TROG1RSK1 B ISK U P , 3 4 3 -3 5 6
ricompensa dellefatiche sofferte in ogni tempo nel servizio della casa vita sua durante.
Item iure legati. lascia, et espressamente instituisce eredi universali di tutti li
cadauni suoi beni mobili, e stabili, azioni, e ragioni, present, e futuri quatro miei
nipoti ex fratre, cio li signori Abbate don Giorgio, Cristoforo, Girolamo, e Fran
cesco, a quali con tutto ejfetto prego di. volersi ricordare dell'anima mia incaricando
alli medessimi miei eredi di vivere con timor di Dio, e con amor fraterna.
Item iure legati lascia alli poveri schiavi un ducato crente dalmatino.
Qual testamento o sia codicillo letto, e riletto in lingua italiana al medessimmo
testatore disse star bene, cassando in oltre et amulando qualunque testamento o
codicillo, che avere fatto, volendo espressamente che il presente abbia forma e
vigore doppo la sua morte.
Et lo Reverendo don Francesco Calebotta ho fatto presente testamento per es-
presssa comisione del Testatore Illustrissimo et Reverendissimo Monsignor Fonda
Vescovo di Tra.
Comissrio del presente testamento instituisce il signor cannico Metlich.
Girolamo Fonda Vescovo di Tra (m. p.)
Adi 27 Novembre 1754 indictione seconda
Fatto in Tra nel Palazzo di Monsignor Illustrissimo e Reverendissimo Vescovo
alia presenza del spetabil signor Giacomo Celio Cega honorando essecutor di com-
muna, present il reverendissimo signor auditor cannico Don Giovanni Luca Ga-
ragnin, ed il reverendo don Domenico Gattin testis.
Dove personalmente constituto Monsignor Illustrissimo, e Reverendissimo Ves
covo Girolamo Fonda aggravato d'infermit nel corpo, ma sano di mente, sensi, lo-
quela ed intelletto presento a me Canceliere il presente foglio, in cui disse
concendosi il suo ultimo testamento, ed ultima volont sottoscrivere per suo ordine
dal reverendo paroco don Francesco Calebotta, sottoscritto di suo proprio pugno da
in con le due facciate, volendo, che sia doppo la di lui morte in tutte le sue parti
puntualemente, ed intieramente eseguito; presente testamento venendo alla presenza
stessa letio a detto Monsignor Testatore disse aver con appunto disporto, ed esser
tale la sua volont, onde in pieriamente esequito, volendo, che resti il ponendo
sigilato e non aperto, se non doppo la sua morte.
Antonio Gavala cancelier civil di Tra ha stipulato il presente foglio.
Giacomo Celio Cega essaminatore di commun ho essamminato il sopradetto
testamento in rogatis.
Io Gioan Luca Garagnin fui presente a quanto di sopra.
Io prete Domenico Gattin fui presente alla sudetta disposizione e rogazione.
Adi 30 novembre 1754
Pubblicato nel Palazzo pretorio, stante la morte seguita la scarsa notte di Mon
signor Testatore, alia presenza del signor molto illustre e reverendo don Doimo
Marislavich, e signor Ignacio Casotti testimonii.
353
Lovorka ORALI: ROPARSKI SVEENIK JERONIM FO NDA (1686.-1754.) - N IN S K II TROGIRSKI B1SKUP, 343-356
r ' J*
fr* v/50 ,>r>
O * iio >
c*j>%SLiib Z
Oci'%~iou-534 !U>-Pi>0 <S&*jUiSii r :
-so ^ i A j > x k 5 t^<vjju^E> ^ nnb^Z^0 e^so ii? Wia- >
e-o^u!^, Q-**- &5%h> 0 TU iCoCeojft-ffv: S w u 5u^or JcVtTu^o
4VO ^uxl^
$3-j ^ jO ^ o >4^ ^
| c vo^4J c^ omJ&So, C&J 1^- 6Vllu |AW5i2w WJ . >,
2 ^ 0 c ^ o . ^ t o/ ) ^ !f ^ ^ W M ^ja-a ;
Fciksiniil poetne s
ul poetne stranice oporuke trogirskog biskupa Jeronima Fonde (DAZJ.
Facsimile o f Page 1 o f the testament written by Jeronim Fonda,
the Bishop o f Trogir (DAZ).
354
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
L ovorka O R A L I : R O P A R S K I S V E E N IK JE R O N IM F O N D A ( 1 6 8 6 .- 1 7 5 4 .) - N IN S K I I TRO G 1R SK I B IS K U P , 3 4 3 -3 5 6
Lovorka CORALIC
T h e C ro a tia n In stitu te o f H isto rical R ese arch , H R - 10000 Z agreb, O p a tic k a 10
SUMMARY
A very important role in the study o f the historical-cultural and particularly
ecclesiastical relations between the eastern Adriatic towns is certainly played by
some prominent personalities who carried out, during their work in Istria, Dalmatia
and Boka, the honours o f church dignitaries. The present contribution is dedicated to
Jeronim Fonda (1686-1754), a native o f Piran in Istria, a priest o f the Koper diocese
and eventually the carrier o f the highest ecclesiastical duties in the Dalmatian towns
ofN in and Trogir. The paper is based on the study o f the original materials from the
National Archives in Zadar (the Trogir archives and testaments) and the
Archipiscopal Archives in Split (the Trogir archives, books o f decrees and allo
wances o f the Trogir bishops), as well as on the present knowledge o f historiography.
The basic part o f the paper is dedicated to the period o f Fonda's episcopal work,
which began in 1733 when he was appointed the Bishop if Nin. There he worked on
the restoration o f the diocese badly affected by the Venetian-Turkish wars in the 17th
century, on a better regulation o f the church revenues, on the strengthening o f
pastoral work in the parishes o f the town 's hinterland, and on the reconstruction o f
the town's church buildings. In 1738 he was transferred to the post o f the Bishop o f
Trogir. He carried out three visits o f the district's parishes and churches, worked on
the enlightenment o f the hinterland's population, on the purchase o f the equipment
necessary fo r the worship o f God, on the promotion o f the educational system, and
on the improvement o f life in the retarded villages o f the Trogir diocese. He died on
November 30th 1754 in Trogir and was buried in the sepulchre o f his predecessors in
the Trogir Cathedral in front o f the altar o f St. Ivan o f Trogir. The study o f his life,
particularly o f the later part o f his career as a church dignitary, is a precious
contribution to the knowledge o f the relations between Istria and Dalmatia in the
past.
355
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
L ovork a O R A L I : K O P A R S K I S V E E N IK JE R O N IM F O N D A ( 1 6 8 6 .- 1 7 5 4 .) - N I N S K I I T R O G IR SK I B IS K U P , 3 4 3 -3 5 6
IZVORI I LITERATURA
DAZ. AT 59 - Dravni arhiv u Zadru (DAZ). Arhiv Trogira (AT), kutija 59, sv.
LIV. 1. Oporuke.
DAZ. AT 60 - DAZ. AT, kutija 60, sv. LV.2. Oporuke.
NAS. T 28 - Nadbiskupski arhiv u Splitu (NAS). Trogirski arhiv (T), sv. 28: Liber
ordinatorum ab illustrissimo et reverendissimo domino domino Antonio Kacich
epis. Traguriensi nec non ill. et rev. domino F. Josepho Caccia, item ab ill. et rev.
dno. Hieronymo Fonda episc. Traguriensi.
NAS. T 34 - NAS. T,sv. 34: Liber mandatorum del vescovo Fonda.
NAS. T 43 - NAS. T,sv. 43: Monche, ed altro. Licenze.
NAS. T 46 - NAS. T,sv. 46: Licenze, pattenti, lettere, ordinationi.
356
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Zdenka BONIN
P o k rajin sk i arh iv K oper, S I-6 0 0 0 K o p e r-C a p o d istria , G o rik a ulica 6
IZVLEEK
V slovenski literaturi je delovanje bratovin na obmoju Slovenske Istre bolj ali
manj neraziskano. Z istrskimi bratovinami nasploh so se ve ukvarjali hrvaki in
italijanski raziskovalci, vendar je veina njihovih del namenjena pregledu bratovin-
skega delovanja v celotni Istri. Hrvaki raziskovalci so se predvsem ukvarjali z bra
tovinami na hrvakih tleh, v italijanski literaturi pa sta med drugim objavljeni tudi
transkripciji statutov dveh koprskih bratovin. Avtoriin namen je bil s pomojo virov
in literature osvetliti bratovinsko delovanje v Kopru v asu Beneke republike.
ABSTRACT
As fa r as Slovene literature is concerned, the functioning o f brotherhoods in the
region o f Slovene Istria has been rather poorly researched. More attention to the Istri-
an brotherhoods in general has been devoted by Croatian and Italian specialists, al
though most o f their work has been assigned to the survey o f the brotherhood function
ing in the entire region o f Istria. The Croatian experts have been engaged particularly
in the brotherhoods on the Croatian grounds, while in the Italian literature we can
even find the transcriptions o f the statutes o f two Koper brotherhoods. The aim o f the
authoress o f this treatise was to illuminate, with the aid o f various sources and
literature, the functioning o f brotherhoods in Koper under the Venetian Republic.
Key words: brotherhoods, Brotherhood o f St. Anton the Hermit Abbott, religious
order, Venetian Republic, Istria
357
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
UVOD
358
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
359
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
jinomc caUgiuozta
J te la alti filma reinita
trio parefio cpin
to lanero; aleono c
^m terentu tlaulono
ucrgcnc marona lancea mana
ccielv. anctifllmi apoftoli mtfler
[anpicro ctmicr fanpolo coc
Jecuto alba ccomtfoamfft fanc
ro Andniomo.Haiual rmvauc
Tt m elctp pe;notro ftecial anee
ato apiuo'nb clfwoio te t>io. i
360
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Delovanje bratovin so urejali njihovi statuti. eprav so bratovine kot laina orga
nizacija spadale od tridentinskega koncila dalje pod cerkveni nadzor, pa je tudi beneka
oblast hotela imeti nadzor nad njihovim, zlasti pravnim delovanjem. Njihovo premoenje
je bilo veliko in zlasti v kriznih letih (npr. uskoke vojne v letih 1615-1618 med Benet
kami in Avstrijo) zelo pomembno za beneko blagajno (tokovi, 1982, 169). tevilna
doloila in poroila o delovanju bratovin, ki sojih izdajali ali poiljali bodisi senat ali
podestati in providurji iz Benetk v Istro in obratno, dajo slutiti o pomembnosti bratovin.
Koprski podestati in kapitani ali pa providurji so ob svoji vizitaciji v Istri pisali
senatu poroila o delovanju bratovin in izdajali "Terminazione sopra scuole e luoghi
pii della provincia d'Istrici" (Paruta, 1757, libro III). Prav tako je o njihovem delovanju
poroal raporski kapitan (npr. Lorenzo Paruta, 1773). Giovanni Battista Calbi je kot
istrski providur 1. januarja leta 1579 napisal doloilo4 za bratovine, kije nato veljalo
361
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
za celotno beneko Istro. Kot dodatek je bilo napisano v knjigi raunov bratovine sv.
Margerite iz tinjana (tokovi, 1982, 175). Delovanje bratovin so urejale tudi od
lobe, ki sojih pisali posamezni podestati. Tako je leta 1619 koprski podestat in kapitan
Bernardo Malipiero pisal, kako naj vodijo raune in drugo bratovinsko dokumentacijo
(Paruta, 1757, Libro III, 20-22).5 Koprskemu podestatu Pietru Capellu je bilo leta 1632
s strani senata naroeno, naj ponovno pregleda bratovinske knjige (Paruta, 1757,
Libro III, 26-28).6 O nepravilnostih poslovanja bratovin je leta 1637 poroal tudi
podestat Francesco Contarini (Paruta, 1757, Libro III, 39-47).7 Podestat Andreja Erizzo
je 1659 leta izdal celo vrsto odredb, ki so se nanaale na bratovinsko delovanje
(Paruta, 1757, Libro III, 66-79).8 Podobna doloila pa so pisali tudi drugi podestati.
362
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
fmefcifarloticu>cbemo
falle*up^cctcftuti itiatch
far cfamolocazft-fcuxAlcete, j
'I I fleau uolemoc\r icUfaplo
Ijxqucfa boefa rcuouam
IUle boebaeefalutkmmneeefia.
'" 1 ^ ^___ '1 Aa jrnk-jm
Clxl*llfc
quelo.o _
nitm oU.
aeraui faniatc f felimcmiea
queltfatofar lomifao opzavito.
T4 iiocmo cbaroene___
1 Wm
7 \c o z a
1 fflff rccicacrpicacdi
/ maifa nnti4taiuatc>qacifa
' aiicior*. ClxicataebiI mrcgm
mere qiutro mcrcpleanunecc
linhf*40di iqiui epafaarque
tt uva aUltn.
SI. 2: Statut bratovine svetega Antona opata iz Kopra iz 14. stoletja
(AK. KA, a. e. 222, str. 13b).
Fig. 2: Statuto della Confraternita di S. Antonio Abate di Capodistria,
XIV secolo (Arcliivio Diocesano di Capodistria. KA, a.e. 222, pag. 13b).
363
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
364
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Bratovine v Kopru
365
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Prav tako je leta 1407 e obstajala bratovina sv. Jezusovega imena, ki je imela
sede v dominikanskem samostanu (PAK, 6. IX, a.e. 1440).
Aprila leta 1454 je komunska oblast dala bratovini sv. Antona opata hospicij sv.
Nazarija (Naldini, 1700, 254).14 Bratovina je morala delovati e dolgo, sicer ji ne bi
podredili tako pomembne ustanove. O volitvah prokuratorja (PAK, 299, a.e. 68)15 in
priorja hospicija sv. Nazarija govori tudi koprski statut iz leta 1423 (PAK, 299, a.e. 68,
72).16 Prav tako je v tem asu obstajala bratovina sv. Marije nove, saj je kof
Giacomo Vallaresso leta 1488 z interdiktom ukinil njen oratorij (Naldini, 1700, 247). V
listinah je leta 1517 omenjena bratovina sv. Renjega telesa (PAK, 335, a.e. 19, s.sig.
17),17 leta 1558 sv. Kritofa (PAK, 335, a.e. 37, s.sig. 36),18 leta 1562 sv. Roka iz
Kopra (PAK, 335, a.e. 43, s.sig. 42)19 in 1567 sv. Antona opata (PAK, 335, a.e. 50,
s.sig. 47).20 Okoli leta 1550 je koprski kof Toma Stella21 ukinil bratovino sv.
366
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Zakramenta [sv. Renjega telesa]22 in nato leta 1558 ustanovil novo (Naldini, 1700,
248).
Naldini omenja ob ustanovitvi samostana observantov tudi bratovino sv. Andreja.
Svoj oratorij so imeli v Boedragi. kof Jernej de Sonica23 je observantom leta 1505
dodelil cerkev bratovine sv. Andreja skupaj s pokopaliem pod pogojem, da v novo
zgrajeni cerkvi posvetijo oltar sv. Andreja v dobro istoimene bratovine. Bratovina
sv. Andreja je tako imela svoj oltar v cerkvi sv. Ane,24 kjer e danes hranijo del bra-
tovinskih "znamenj", ki so jih lani bratovine nosili med procesijami. Iz leta 1576 je
ohranjen tudi statut bratovine, ki ga hranijo v Mestni knjinici v Trstu, v oddelku
Diplomatskega arhiva (BCT. AD, a.e. 2 D 28).25
Poleti leta 1529 so novega kofa Defenda de Valvassorija26 ob nastopu njegovega
slubovanja sprejeli celoten kler, predstavniki cerkva, redov in koprskih bratovin.
Slovesna procesija je potekala od vrat pri sv. Martinu po obodnem delu Kopra do vrat
na Mudi. Na trgu so novega kofa sprejeli tudi predstavniki civilnih in vojakih oblasti
in nato so skupno nadaljevali pot do stolne cerkve, kjer je bila slovesna maa (Luglio,
2000, 119-120). V asu njegovega kofovanja so na eljo bratovine sv. Nikolaja
zgradili v bliini vrat sv. Martina novo cerkev, imenovano S. Nicold nuovo. V nasprotju
s staro cerkvijo sv. Nikolaja, ki je bila v Zubenagi,27 so v novi cerkvi opravljali
bogosluje v latinini. Vanjo so zahajali predvsem koprski pomoraki in ribii
(Luglio, 2000, 121).
Slovesen sprejem so Koprani priredili tudi apostolskemu vizitatorju, veronskemu
kofu Agostinu Valierju, k ije v asu od 4. do 22. februarja leta 1580 vizitiral koprsko
kofijo (Lavri, 1986, 2). Ko je 7. februarja z galejo priplul pred pristanie, so ga tam
priakale tevilne ladje, okraene z bratovinskimi krii in prapori28 (Lavri, 1986, 30).
Sprejel ga je koprski kof Janez Ingenerio,29 podestat in kapitan Nicold Donado in
puljski kof Matej Barbabianca.30
367
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Sl. 4: 1558, junij, 29, Koper - listina o prodaji vinograda pri Svetem Tomau,
ki je mejil na lastnino bratovine svetega Kritofa iz Kopra
(PAK, 335, a.e. 37, st. sig. 36).
Fig. 4: 1558, giugno, 29, Capodistria atto di vendita del vigneto presso S. Tom,
confinante con la proprit della Confraternita di S. Cristoforo di Capodistria
(PAK-Archivio Rgionale di Capodistria, 335, a.e. 37 st. sig. 36).
368
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
369
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
sv. Jezusovega imena38 400, sv. Kria39 in sv. Janeza [Evangelista]40 po 150, po 100 lir
pa so imele bratovine sv. Kritofa in sv. Jurija.41 Bratovina sv. Sebastijana je imela
80 lir prihodka, bratovina sv. Nikolaja 42 v kateri so se zbirali mornarji, pa okoli 70 lir
prihodkov. Bratovina sv. Marije v rotundi43 je imela okoli 60 lir prihodkov. Po 50 lir
so imele e bratovina Krianega v kapeli sv. Tomaa,44 sv. Nazarij a in sv. Marija "del
bel verde". Z najmanj dohodka so bile bratovine sv. Roka45 (30 lir), enska bra
tovina Krianega v stolni cerkvi46 (12 soldov) in Matere boje pri servitih, ki razen 3
um vina ni imela drugih prihodkov (Lavri, 1986, 131-135).
Bratovinsko dejansko premoenje je bilo nedvomno veje, saj so nekatere bra
tovine imele tudi nepreminine (vinograde, oljne nasade; solna polja, hie, skla
dia). lani bratovin so denar veinoma porabili za bogosluje, vzdrevanje cerkva
ali kapel, veno lu na oltarjih in za skupne zajtrke. Tiste, ki so imele nepreminine, pa
so ga potrebovale tudi za obdelovanje vinogradov in pobiranje oljk.
V treh bratovinah so bile vkljuene samo enske. Veina bratovin je imela
statut. Izjema so bile enske bratovine47 in bratovina sv. Barbare,48 v katero so bili
vkljueni bombardirji (Lavri, 1986, 135). V Kopm sta bila tudi dva hospicija. Hospicij
sv. Nazarij a, ki ga je upravljala bratovina sv. Antona opata, je imel priblino 2.000 lir
370
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
dohodka, hospicij sv. Marka49 pa v zadnjih tirih letih ni imel ve kot 1.550 lir prihodka
(Lavri, 1986, 135-137).
V tem asu je bilo v Izoli 6, v Piranu pa 20 bratovin in en hospicij. V indeksu
bratovin so po vaseh v koprskem zaledju vpisane v Brdih, Bezovici, marjah, Padni in
Loki po ena, v Katelu, Sv. Petru, Kubedu, Pomjanu in Riani po dve, v Krkavah tiri,
v Kotaboni pet, Marezigah est, v rnem Kalu sedem in v Trukah osem, torej skupaj
45 bratovin (Lavri, 1986, 195-196).
Zelo malo je podatkov o tevilu lanstva. Bratovina sv. Barbare je imela leta 1583
42 lanov (Morosini, 1583, 396-398).50 Bratovina sv. K riaje imela leta 1654 56
lanov (AK, Knjiga bratovine sv. Kria iz leta 1642, str. 108). tevilneje lanstvo
pa je imela bratovina sv. Zakramenta.
49 H o sp icij j e b liz u v rat Z u b e n a g a u stan o v il k o p rsk i p o d e sta t in k a p ita n M arco T rev isa n o ok o li leta
1400 (N ald in i, 1700, 2 5 6 ). O v o litv a h p rio rja in p ro k u ra to rja h o sp ic ija govori tudi k o p rsk i sta tu t
(K o p rsk i s ta tu t iz leta 1668, III. k n jig a, 6. p o g la v je , str. 7 3 -7 4 ).
50 lan i b ra to v in e so 17. m a rc a 1583 p o slali k o p rsk e m u p o d e sta tu A lviseju M o ro sin iju pism o , v k a te
rem so k o t v z ro k za ta k o m a jh n o tev ilo lan o v n a v ed li slab o vo d e n je (u rjen je) b o m b a rd irjev s strani
n jih o v e g a v o d je A n to n ija D o n ad a. e bi se stan je sp re m en ilo , bi bilo njih o v o tevilo vsaj 100 (M o
ro sin i, 1 5 8 3 ,3 9 6 -3 9 8 ).
371
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T V l'D L 'X X V ?
X P 4,
J fU tm e, c t h o iere/c
'M ptfi p e r fC g n p rd Ci. p c d e fti C om m < m cC aM enn,& -
'm ' j d fo n d u o n a , c f p d rfeffa in te n tio n d erfern a rd : p re m n d o
jcjhor n $itrg fjic p e d n /d , d j m / p e r h ofera je t t fc a r d u o f f/
Ic'-;
\ W&M m m do p re n d e rd t a r n / /tu rn im a ; p e r c / d a fiifh i
i/ B annc a ftm m tcn tio n d , c t n odio no d co n tm d io h
t M p f c d a f m m c n td .e e m te/C ettp t a f f m c a t t i m fim to ifk , &
p ic c ia r c /d ojiierw n o tn o p o p r im e m d /'n d c m p ja iM fu c c e d k
j p d m o . dnofiro k m Vofcrd, c f d lfid c n o a CcwcCdyeffic n o rd d i-
m D ttm O ld e rfa , c t perfa p e r C 'n m e m rd tre fc e rd c ii B e n d '
Sl. 5: Prva stran statuta bratovine svetega Andreja iz Kopra iz leta 1576
(BCT. AD, a.e. 2 D 28, str. Ib).
Fig. 5: Frontespizio dello statuto della Confraternita di S. Andrea
di Capodistria deli'anno 1576 (BCT. AD, a.e. 2 D 28, pag. Ib).
372
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
373
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
374
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
96.112 prebivalcev. Celoten prihodek vseh bratovin v Istri je bil 127.079 lir in 7
soldov, od tega na koprskem teritoriju kar 20.560 lir in 13 soldov, kar je bilo 16% ce
lotne vsote. V Kopru je bilo 16 bratovin, na celotnem teritoriju pa 101. Od tega jih je
bilo v Dekanih est, v Roarju in Hrastovljah po pet, Tinjanu, Sv. Antonu, Podpei,
Kubedu, Movrau, Kotaboni, Krkavah in Pomjanu po tiri, v Ospu, Loki, marjah in
Lazaretu po tri, v Bezovici, Rakitovcu, Smokvicah, Graiu, Zanigradu in Marezigah
po dve ter v Gabrovici, Zazidu, Dolu, Novi vasi, Puah, Padni, Bortu, Trukah,
Trebeah, Gaonu, Meriah, Oskoruu in Sv. Petru pa po ena bratovina.
Najveje prihodke sta imela bratovina Sv. Antona opata iz Kopra (3.514 lir in 5
soldov) in hospicij sv. Nazarija (imenovan Ospitale pa 5.687 lir). Skupaj sta imela 9.201
liro in 5 soldov, kar je bilo skoraj 45% dohodkov vseh bratovin na koprskem teritoriju
oz. 75% dohodkov koprskih bratovin. Ve kot 500 lir letnega dohodka je imela le e
bratovina sv. Jezusovega imena iz Kopra (502 lire). Bratovina sv. Zakramenta iz
Dekanov je imela 444 lire in 13 soldov, med 300 in 400 lirami so imele bratovine sv.
Zakramenta, sv. Nazarija, sv. Sebastijana in sv. Kria iz Kopra in Blaene Device iz
Lazareta, med 200 in 300 lirami pa tri. 25 bratovin je imelo med 100 in 200 lirami
dohodka in kar 62 bratovin oz. 61% vseh je imelo pod 100 lirami dohodka. V tem
asu je bilo v Izoli 18 bratovin s 4.345 lirami in 16 soldi premoenja, kar je bilo 3,4%
vsega bratovinskega premoenja. Bratovine so dohodke dobivale od posojil in
zakupov (bodisi hi ali zemlje in desetin). Manje bratovine (zlasti na podeelju)
veinoma niso imele dohodkov od posojil.
Leta 1762 je koprski podestat Vincenzo Gritti poroal, da je bilo v provinci 616
lainih bratovin in da je pri velikem tevilu naletel na nenatanno vodeno admini
stracijo (Gritti, 1762, 101). Po podatkih Girolama Gavarda, pisarja vseh lainih bratov
in na koprskem teritoriju, je leta 1777 pri nekaterih bratovinah vladal velik nered.
Podestatu je poroal, da so imele bratovine sv. Zakramenta, sv. Janeza iz Sv. Antona
in sv. Zakramenta iz marij tako majhen dohodek, da ni zadoal niti za razsvetljavo.
Bratovini sv. Kria iz Lazareta in sv. Roka iz Roarja pa poleg tega nista imeli niti
gastalda. Prav tako je en sam gastald vodil tudi bratovini sv. Marije Magdalene in sv.
Antona opata iz Smokvice (PAK, 6. IX, a.e. 1466, str. 1).
Velika prelomnica v delovanju bratovin je bila francoska okupacija Kopra. Fran
cozi so na osnovi dekretov z 8. junija 1805 in 24. maja 1806 ukinili veino bratovin
(razen bratovin sv. Zakramenta in kranske ljubezni) in njihovo premoenje
prikljuili dravnemu imetju. Tako je v dokumentu iz 19. septembra 1806 razvidno, da
so v Istri podravili 434 cerkvenih zdruenj (samostani, hospiciji, bratovine), od tega
420 bratovin, ki so imele skupno 91.870 benekih lir premoenja. Na koprskem teri
toriju so tako podravili 58 bratovin s 24.420 lirami premoenja, v Piranu 21 s 3.510
in v Izoli 9 z 2.940 lirami premoenja (PAK, 6. IX, a.e. 1469, N III). V letu 1807 so
nato v navzonosti gastaldov ukinili posamezne bratovine (PAK, 6. IX, a.e. 1463, str.
168; a.e. 1466, str. 177).
375
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
/( ) { /1 * 1 0 4 - 1 3 t
-S*
vf f tC9c |^ S S k ^ i ^ ^ S s r - -S
i ' d i AVtAi^ ' (&yn!cJi}o~ft-dif/x.l:.(
(j ^l y A^ ^ '>^JAAcerni^jKus
P^rUHruJovlu&fai Q-^^).aXii
J c f^ r -&-- AFcri/udbi/ -'.
P ro. --xr*^ei ^ v u d * .
P n-<o_ A-zA^-
0 ^<0-i2_ $AA. sg~
&
j"*"^'
7
P G 1- "
(A z h A A a ^ x~^c.4icAA.'/i<^~ -o A j& c M-f-ffi/- a
? ifC-.
P t r C,-s-C,
p jn ^ o J V o
376
ACTA HISTRIAE - 9 2001 2
V 19. in 20. stoletju seje ohranilo le e malo bratovin in e te so imele zgolj verski
pomen. Leta 1880 naj bi jih bilo le e enajst, leta 1945 pa est58 (Giollo, 1969, 87-88).
Kot ostanek bratovinskega delovanja so bile v Kopru znailne e vse do leta 1945
procesije (na dan sv. Nazarija, sv. Renjega telesa, velikega petka, sv. Antona,
karmelske Marije), ki so se jih aktivno udeleevali tudi lani bratovin iz Kopra (Semi,
1975,212). Giollo pa zadnjo procesijo, na kateri so sodelovali lani kopskih bratovin,
omenja leta 1955, na dan karmelske Matere boje (Giollo, 1969, 120).
Ker je bila bratovina sv. Antona opata ena naj starejih in najbolj znanih koprskih
bratovin (Naldini, 1700, 247) in ker je o njej ohranjenega kar veliko gradiva, sem
skuala na njenem primeru prikazati bratovinsko delovanje.
lani bratovine so bili trgovci in pisarji (Caprin, 1992, II, 210). as ustanovitve
bratovine ni znan. Njen statut je v 14. stoletju napisal duhovnik Franiek59 (AK.
KA, a.e. 222). Prepis statuta60 je naredil Monaci (Monaci, 1881, 116-129). Pisanje v
vulgarni italijanini, v takratnem koprskem dialektu, ki je bil zaradi politinih, kul
turnih, trgovskih in drugih stikov z Benetkami mono podoben ali skoraj enak be
nekemu dialektu 14. stoletja (Monaci, 1881, 116). Natannega datuma sprejetja statuta
ni mogoe doloiti (statut ni datiran). V dodatku statuta se kot prva letnica omenja leto
1456,61 zadnja datacija pa j e 16. januar 1550.62
V samem statutu lanstvo bratovine ni ne pogojno ne omejeno. Vkljuevali so
se lahko moki in enske in njihovi [nepolnoletni] otroci. Statut predpisuje delovanje
bratovine in s svojimi odloki posega v vsakdanje ivljenje ljudi. Po vsebini bi ga
377
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
bilo mogoe razdeliti na nekaj tematskih sklopov: uvodni del, nain volitev gastalda
in njegove dolnosti, sprejemanje novega lanstva, skrb za bratovinsko premo
enje, skrb za bolne, stare in umirajoe ter izpolnjevanje bratovinskih dolnosti ob
tem ter skrb za duhovno ivljenje lanov.
Upravitelj bratovine je bil gastald. Vsako leto so ga skupaj z blagajnikom (masar
ali massaro) in tremi nadzorniki (prouedidori), ki so skrbeli za premoenje bratovine,
volili na zboru dvanajstih.63 Nihe, ki je bil izvoljen, funkcije ni mogel odkloniti pod
kaznijo 20 liber ali enoletne izkljuitve iz bratovine (11. len). Ob izroitvi funkcije
starega gastalda in blagajnika novim so pregledali raune (6. len). Kdor je elel postati
lan bratovine, je moral biti prej est mesecev na preizkusni dobi in imeti svojo kuto
(13. len). lanarina za lane "in disciplinaje bila 20 soldov (25. len), za "nobile" 3
libre (31. len) in za nepolnoletne otroke lanov bratovine 10 soldov (29. len).
Bratovina je morala imeti knjigo lanov, knjigo za vpisovanje lanarine ter knjigo, v
katero je pisar vpisoval vse prihodke in odhodke.64
Poseben len je doloal, naj izberejo nekoga,65 k ije hodil po hiah in ljudi obveal
o bratovinskih stvareh (kdaj bodo skupine, o smrti lanov, pogrebih - 15. len).
Umrlega so bili dolni pospremiti na zadnji poti in ga, e ni imel dovolj denarja,
pokopati na bratovinske stroke (16. len).66 Vsak lan je bil dolan iti dvakrat letno
(za boi in veliko no) k spovedi in obhajilu (21. len) in se pod kaznijo petih soldov
udeleevati ma vsak prvi ponedeljek (pri oltarju sv. Antona), vsak Marijin praznik, na
dan mrtvih, sv. Dominika, sv. Renjega telesa, sv. Vida, oljno nedeljo in na veliki
petek. Poleg tega so morali zmoliti 25 oenaev in 25 zdravamarij za due vseh bratov.
Na dan sv. Marka in sv. Nazarija so morali iti k mai s praporjem v glavno cerkev (23.
in 24. len).67 Pod kaznijo 20 soldov niso smeli preklinjati boga ali Marije in pod kaz
nijo 10 soldov svetnikov (27. len). Morali so se tudi primemo vesti, sicer bi jih iz
kljuili iz bratovine (AK. KA, a.e. 222).
378
ACTA HISTRIAE 9 2001 * 2
c rJtnii-oU o
ftO.
ff .-S-
Jc*r/oSn o-C&T/es&- S ^
J a d 2 P ti& > t o a ffh t S t a - - 6 \+
M /A y ^ __ _jL_^
Sl. <S: Viine davkov, ki so jih morale leta 1675 plaati posamezne koprske
bratovine za ustanovitev koprskega seminarja (PAK, 6. DSKOA, 22, str. 14a).
Fig. 8: Tasse che le varie confraternit di Capodistria dovettero pagare nel
1675 per lafondazione del locale seminario (PAK, 6. DSKOA-Antico archivio
comunale, 22, pag. 14a).
379
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
380
ACTA HISTRIAE - 9 - 2001 - 2
imeli tudi celo vrsto drugih strokov. Plaevali so prebendo stolnemu kapitlju za oprav
ljanje ma za veliko no, na dan sv. Marka, sv. Nazarija in za boi,75 kaplanu za
pronje dneve,76 cerkovnika,77 javnega glasnika, ljudi, ki so nosili fanale v procesijah,
itd. Precej denarja so porabili tudi za plaevanje delavcev v solinah (za konciranje
solnih fondov,78 za odnaanje blata in draga vzdrevalna dela), obdelovanje oljnih
nasadov, vinogradov in polj (kopanje, oranje, obrezovanje, pobiranje oljk in grozdja,
...), za vzdrevanje hi in skladi ter za popravilo "sedea" bratovine. Obasne
izdatke so imeli tudi za popravilo ali nakup novih kut, krasitev, vzdrevanje, popravilo
ali prenovo oltarjev, za mletje ita in peko kruha, ki so ga lani bratovine dobili vsako
leto na praznik sv. Antona opata, za nakup novih bratovinskih znamenj, oltarnih
svenikov in podobno (PAK, 6. IX, a.e. 1450).
Iz dokumentov lahko sklepamo, da je bratovina upravljala veliko premoenje
(preminine in nepreminine) in temu primerna je morala biti tudi njena vloga v mestu.
Delovala je do francoske ukinitve leta 1806. Zadnji gastald je bil Daniel Ceriani.
Gastald je bil od 23. marca 1805 do 25. aprila 1806. V tem asu je imel 6.506 lir in 15
soldov prihodkov in 6.126 lir in 1 solid strokov. Saldo blagajne na dan 22. maja 1806
je bil 380 lir in 14 soldov.
Pomen bratovin
381
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
,-J ^ L r / ^ ^ p c jr ii-^ O rt e aAja* /a l y c ^ * i / /tieit$ MvJffo i*s t s iJ ' jai i/S-< tc^qutf=' ' . ^
Sl. 9: Stroki, kijih je imela bratovina svetega Antona opata iz Kopra leta
1727 (PAK, 6. IX, a.e. 1450, str. 3b).
Fig. 9: pese sostenute dalla Confraternita di S. Antonio Abate
di Capodistria nel 1727 (PAK, 6. IX, a.e. 1450, pag. 3b).
382
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
383
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
in v e m m o tk g li ^ M ; c M . m k n o conktncdi
M ic h i e ( T o t t o n u o v o i G k M o . w . F e f e / i ? J j ) . .
M o h ili e s i/k n ti ne/ta p riim Nel Camerino ove s disyema i/l Pam
L t' ! 5 ' En Vlo ero per coprir l'Im oine del SsrQ vcm In G hiesa i Domcm'co per |
\ 'Vn Tajpelp>iccot . 7 Vitare iei Protetore <Sim' !
t h:
A i -JF'reSacri Conviv indamti
' jffM g jlD u e . Cosjni' V
-ifl\ Antonio r
5/. 70; Fo/7/v preminin, ki jih je imela bratovina svetega Antona opata
iz Kopra, 15. februarja 1764 (PAK, 6. IX, a.e. 1451, str. 3).
Fig. 10: Elenco clegli mobili di proprieta della Confraternita di S. Antonio
Abate di Capodistria del 15 febbraio 1764 (PAK, 6. IX, a.e. 1451, pag. 3).
384
ACTA HISTRIAE 9 2001 * 2
Zdenka BONIN
A rc h iv io r g io n a le di C ap o d istria, S I-6 0 0 0 K o p e r - C ap o d istria, V ia G o d z ia 6
RIASSUNTO
Le confraternit medievali furono indubbiamente una necessit d. un'espressione
del loro tempo. A Capodistria ce n'erano in media una ventina. Possiamo ajfermare
quasi con certezza che la maggior parte dei capodistriani faceva parte di almeno
una di esse. Erano le promotrici dello sviluppo sociale poich offrivano al singolo
sostegno morale e materiale e maggiori possibilit di sopravvivenza. Con le loro
regole, influivano sul modo di vivere e di pensare dlia gente e contribuivano in gran
parte alla dijfusione dlia parola scritta in volgare. Poich tutti i componenti delle
confraternit, ricche o povere che fossero, erano legati dal giuramento di mantenere
rapporti umani con i confratelli, esse erano una specie di ponte tra i vari ceti ed in
un certo senso riducevano le differenze sociali.
Le usanze e le consuetudini scaturite nel corso dei secoli dall'attivit delle con
fraternit si mantennero a Capodistria sino alla met degli anni Cinquanta del Nove-
cento. Il ricordo delle pittoresche processioni per le vie di Capodistria tuttora vivo
tra gli anziani capodistriani.
VIRI IN LITERATURA
BCT. AD - Biblioteca cvica "Attilio Hortis" Trieste (BCT), Diplomatski arhiv (AD),
a.e. 2 D 28, Mariegola della Confratemita di S. Andrea di Capodistria 1576.
BCT. AD - a.e. 2 D 31, Per li Reverendi Padri delle Scuole Pie direttori del Seminario
di Capodistria contro le Scuole della Citt e giurisdizione di Pola 1675-1742.
PAK, 6. IX - Pokrajinski arhiv Koper (PAK), Stari koprski obinski arhiv (fond 6), IX.
skupina, a.e. 1438, 1440, 1450, 1451,1453, 1454, 1463,1466,1469.
PAK, 6. DSKOA, 22 - Dodatek k Staremu koprskemu obinskemu arhivu (DSKOA),
a.e. 22, Seminario Q.
PAK, 6. DSKOA, 42 - a.e. 42 f, Parte presa nel serenissimo Maggior Consiglio in
materia de'beni ad pias causas, 1767.
PAK, 12 - fond Inpektorat domen Koper.
385
ACTA HISTRlAE 9 2001 2
PAK, 299 - Druinski arhiv Gravisi (fond 299), a.e. 68, Koprski statut iz leta 1668, III.
knjiga, 3., 4. in 6. poglavje, str. 71-74.
PAK, 299 - a.e. 68, Koprski statut iz leta 1668, Terminazione sopra Scuole e Luoghi Pij
della Provincia d'Istria deli'... Bertucci Valier..., 1758.
PAK, 335 - fond Zbirka listin, a.e. 19, 37,43,50.
AK. KA - kofijski arhiv Koper, fond Kapiteljski arhiv Koper, a.e. 222, Statut bra
tovine sv. Antona opata.
AK - upnijski arhiv Koper, upnijski urad, Bratovinske knjige.
Agnelli, A. (1975-76): Recenti studi sulla visita in Istria di Agostino Valier. ATTI,
volume VI. Rovigno, Centro di ricerche storiche, 203-211.
Alisi, A. (1932): II Duomo di Capodistria. Roma.
Benussi, B. (1897): Nel medioevo. Parenzo, 688.
Bonin, Z. (2000): Statut bratovine svetega Andreja iz Kopra iz leta 1576. Arhivi,
XXIII, 2. Ljubljana, Arhivsko drutvo Slovenije, 155-160.
Budicin, M. (1980-81): La Terminazione Paruta del 1773 sulla "Terra di Pirano".
ATTI, volume XI. Rovigno, Centro di ricerche storiche, 363-400.
Caprin, G. (1992): L'Istria nobilissima. Trieste, Italo Svevo.
Darovec, D. (1991): Oblike zavarovalstva v severni Istri v obdobju Beneke republike.
Annales, 1/'91. Koper, Zgodovinsko drutvo za juno Primorsko - Znanstveno
raziskovalno sredie RS Koper, 69-80.
Darovec, D. (1991): Oblike zavarovalstva v severni Istri v obdobju Beneke republike.
Annales, 2/'92. Koper, Zgodovinsko drutvo za juno Primorsko - Znanstveno
raziskovalno sredie RS Koper, 109-118.
Darovec, D. (1999): Odvzemi siromaku, daj bogatau: Monte di Piet v Kopru. Acta
Histriae, VII. Koper, Zgodovinsko drutvo za juno Primorsko - Znanstveno
raziskovalno sredie RS Koper, 479-494.
Dolinar, F. M. (1989): Ob tristoletnici Dizmove bratovine v Ljubljani 1688/89-1989.
Mohorjev koledar. Ljubljana, 33-34.
Donado, N. (1580): Relatione del Nob. Homo Nicol Donado ritornato di Podesta et
Capitanio di Capodistria. AMSI, VI (1890), fascicolo 1-2. Parenzo, 85-93.
Enciclopedia ecclesiastica (1855): Enciclopedia ecclesiastica. Venezia, 2. del, 904-
906.
Enciclopedia Treccani (1931): Enciclopedia Italiana di Scienze, lettere ed arti. Milano-
Rim, Istituto Giovanni Treccani, 5. del, 125-127.
Enciklopedija Jugoslavije (1985): Enciklopedija Jugoslavije. Zagreb, 2. del, 446-449.
Enciklopedija Slovenije (1987): Enciklopedija Slovenije. Ljubljana, 1. del, 358.
Giollo, R. (1969): San Nazario. Protovescovo e Patrono di Capodistria. Trieste.
Grande Dizionario Enciclopdico (1958): Grande Dizionario Enciclopdico. Torino,
Unione Tipografico-Editrice Torinese, 3.del, 967.
386
? ACTA HISTRIAE 9 2001 2
387
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
388
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
p r e je to : 2 0 0 0 - 1 1 - 1 0 U D K 2 5 9 ( 4 9 7 .5 P u l a ) : 3 1 4 .7 2 7 .2
Slaven BERTOA
F ilo zo fsk i fa k u lte t, H R -5 2 1 0 0 P u la, Iv an a M a te ti a R o n jg o v a 1
IZVLEEK
Matine knjige mesta Pulja - za obdobje od zaetka 17. do zaetka 19. stoletja -
hranijo v Dravnem arhivu u Pazinu. Prebivalci Kopra in okolice so se v Pulj pri-
seljavali tako reko ves as med letoma 1613 do 1817. V primerjavi z veino drugih
mest v Istri (bodisi benekih bodisi avstrijskih), e posebej pa tistih zunaj nje, je bilo
tevilo priseljencev visoko. Medtem ko e migranti iz Dekanov, Gradina, Lazareta,
Tinjana in Topolovca omenjajo samo v poronih knjigah in migranti iz Marezig
samo v mrliki knjigi, pa lahko priseljence iz Kopra in okolice najdemo v vseh vrstah
matinih knjig. Migracije iz omenjenih obmoij proti Pulju so brez dvoma zanimiv
prispevek k neprimerno boljemu poznavanju vezi med severozahodnim in junim
delom Istre in zagotovo priajo o obstoju zelo ivahnih premikov prebivalstva znotraj
benekega prostora samega.
ABSTRACT
The registers o f the town o f Pula - fo r the periodfrom the early 17th to the early 19th
centuries - are being kept by the National Archives in Pazin. The inhabitants o f Koper
and its surroundings migrated to Pula more or less continually in the course o f the
entire period between 1613 and 1817. Compared with the majority o f other Istrian
towns (either Venetian or Austrian) and particularly with those outside Istria, the
numbers o f immigrants were high. The immigrants from Dekani, Graditi, Lazaret,
Tinjan and Topolovec are referred to only in the registers o f marriages, the immigrants
from Marezige only in the registers o f deaths, while those who had come from Koper
can be found in all types o f registers. The migrations from the above mentioned places
towards Pula are no doubt an interesting contribution towards a better knowledge o f
the relations between the northwestern and southern parts o f Istria and indisputably
speak o f very lively movements o f the inhabitants within the Venetian territory itself.
389
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
S la v e n B E R T O A : D O S E L JE N IC I IZ K O P R A I N J E G O V E O K O L IC E U P U L JSK IM M A T I N IM K N JIG A M A , 3 8 9 -4 1 4
Uvodni dio
390
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Pula je bila vana istarska luka na mletakom putu prema Dalmaciji i Levantu, te
stoga i grad s vrlo snanim useljavanjima novog stanovnitva. Pogodena raznim neda-
ama, samo je zahvaljuj ui torne i uspjela opstati kao gradsko sredite (Benussi,
1908, 362-364; Bertoa, 1970, 55-58; Bertoa, 2000, 195). Valja naglasiti d a je ko-
persko podruje u ondanjim relacijama bilo vrlo udaljeno od Pule, to je svakako
znaajno utjecalo na intenzitet useljavanja s tog podruja.
2. Gradin (Gradine)
Gradin je selo jugoistono od Kopra. Kao Gradigna naznaeno je na Cape-
larisovom zemljovidu.5 Spominje ga Liber Copulatorum od 23. travnja 1639. Kao
391
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
S la v e n B E R T O A : D O S E L JE N IC I IZ K O P R A I N JE G O V E O K O L IC E U P U L JSK IM M A T I N IM K N JIG A M A , 3 8 9 -4 1 4
392
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
U knjii umrlih zapisana je 9. rujna 1630. smrt Zorzija iz Kopra. Umro je u dobi
od 20 godina, a da prethodno nije primio sakramente.12
God. 1634. puljski je biskup Giulio Saraceno krizmao Margietu, kerku Paula
Favretta. Kuma krizmanice bila je Martina iz Kopra.13
Medu doseljenim Kopranima bilo je mnogo obrtnika. Primjerice, u Puli je 9.
prosinca 1635. umro 50-godinji koperski kova mistro14 Martin (sukladno nainu
upisivanja u matine knjige toga doba nije mu navedeno prezime). Upisano je da je
primio sve sakramente i d aje pokopan u crkvi Blaene Gospe od Milosrda. Tijelo je
na ukop otpratio kanonik Bonarelli.15
Svakako je zanimljiv podatak da se u Knjii umrlih od 4. lipnja 1641. Koper
spominje kao Cavodistria umjesto Capodistria. Tada je u Puli umrla donna16 Catta,
udovica Kopranina Petra Bogovia. Pokojnica je primila sve potrebne sakramente, a
u nazonosti kurata pokopana je u puljskoj crkvi Sv. Tome.17
Koprani se u Puli spominju i u vezi poznatog samostana Sv. Teodora. Iz njegove
povijesti valja izdvojiti dva dogadaja. God. 1671. samostan se zapalio, pa su se
njegove stanovnice sklonile u biskupsku palau i u njoj su ostale sve dok zdanje nije
obnovljeno (Fasti Istriani, 1850). God. 1789. redovnice su napustile samostan Sv.
Teodora i trajno su se preselile u samostan Sv. Ivana Lateranskog u Veneciji. Samo-
stansku zgradu s vrtom prepustile su puljskoj opini, uz obvezu plaanja godinje
pristojbe, te preuredenja samostana u bolnicu za nemone ili kakvu drugu dobro-
tvornu ustanovu (Senato Mare, 1901, 266). God 1873. na mjestu gdje je prije bio
samostan Sv. Teodora podignuta je mornarika vojama (Benussi, 1923, 102). U tom
je - inae enskom - samostanu u kolovozu 1647. umrla 16-godinja ki koperskog
nobila Stefana Superiorija. Ona je sve presvete sakramente primila od samostanskog
slubenog ispovjednika kanonika Giacoma Bonarellija. U nazonosti etvorice
kanonika pokopana je u klauzuri spomenutog samostana.18
393
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
S laven B E R T O A : D O S E L JE N IC I I Z K O P R A I N JE G O V E O K O L IC E U PU L JS K IM M A T I N IM K N JIG A M A , 3 8 9 -4 1 4
God. 1665. u Puli su se vjenali Costantina, iji je otac bio Capo19 Francesco
Vio, i Zuanne, iji je otac bio pokojni Demostene del Bello iz Kopra. Zapisano je da
su obavljene uobiajene napovjedi tijekom kojih nije otkrivena nikakva prepreka za
sklapanje braka. Stoga je puljski sveenik Giovanni Maria Mismas u katedrali obavio
sveani obred i to u nazonosti svjedoka messera Andree Gagliole i Patrona20
Niccoloa Sbisa.21
God. 1690. kao kum na krtenju spominje se Angelo Corner, zakupnik (con-
duttor)22 (vjerojatno nekih posjeda) koparskog nobila i barbanskog kapetana Otto-
nella de Bella.23
Bilo je i Koprana koji su ivot zavrili u gradskom hospitalu u Puli. Jedan od njih
bio je 36-godinji Giacomo Monco koji je pokopan 3. rujna 1704. Prije smrti uspio se
ispovjediti kuratu, a ukop je obavljen u crkvi Sv. Tome. Na obredu je umjesto
sprijeenog kurata bio skolastik ije se ime, medutim, ne navodi.24
God. 1714. kao kumovi na krtenju navedena su dvojica Koprana iz obitelji Ga-
vardo. Prvi je nobil Giovanni Battista, pretorski kancelar (cancellier pretorio),25 a
kasnije kapetan gradia Saviente (u upisima na talijanskom).26 Drugi je Francesco
Gavardo (u upisu na latinskom jeziku).27
394
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
'?j
...... . * . l-;
' . ^/fao si-*
a
^ ^ '.s
^" 9*1_d 5. //trii e^jcJU., ih&C^a
a^t2r*eFi!>-
fvL
.
iz*
^ t ^ L - A di a r / ^ d J v fvkJ-^P lA*7T&A ^ _J O 3i
eJZ CJr---? ^tuvuusui - a^'-
fsi/Um rF- 5 -V .,. Mtgi 17 f
t> Vsi ' (:<</V^Lr u/A
y u i0 dUtfn*a> .z&fp'**** *0a z ^ c v & r n j j i A ^ t
\
&&'*
?**5,^ .LC.C.J
3
rci?
u-i-
Faksi mil br. J: Upis o praksi putanja krvi (DAP 10, 28. kolovoza 1756.).
Facsimile uro. 1: Iscrizione di pratica di emissione del sangue
(DAP 10, 28 agosto 1756).
395
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
S la v e n B E R T O A : D O S E L JE N IC i IZ K O P R A I N JE G O V E O K O L IC E U PU L JSK IM M A T I N IM K N JIG A M A , 3 8 9 -4 1 4
28 "C retia fig lio la di m e sse r A n zo lo P o liato di C a p o d 'Istria h a b b ita n te in q u e sta C itt et di d o n n a O rso la
su a co n so rte, n a ta di leg ittim o m a trim o n io , fu b a tte z z a ta d a l R ev e re n d issim o sig n o r C a n n ic o d o n
F ran c e sc o L o m b ard o d e I(icenza) p (a ro c h i). P a trin i fu ro n o l'lllu strissim o sig n o r G io v a n n i A n to n io
B o tta ri e t l'Illu strissim a sig n o ra Isab ella c o n so rte d e ll'Illu strissim o sig n o r G e ro la m o L o m b ard o am bi
N o b ili di q u e sta C itt. E t io s u d etto C u ra to q u i fe d e lm e n te re g istra i il sudetto" (D A P 3, 16. k o lovoza
1723.).
29 "M u n ito d el sac ra m e n to d ella P e n ite n z a e t E stre m a U n z io n e s o lam en te e c i p e rc h d o p p o la m is-
sio n e d el san g u e fa tta li p ra ttic a re d a q u e sto E c c e llen tissim o sig n o r D o tto r F sic o e M ed ic o di q u esta
C itt, n o n d ied e te m p o a ll'a m m in istraz io n e d el S a n tissim o V ia tic o , se ne p a ss m ig lio r v ita il
D o m in o P iero A lm erig o (g n a) d ella C itt di C a p o d istria a ssistito ne ll'o ra e strem a d a l m o lto R ev e re n d o
sig n o r C risto fo ro B o n ifa c io , il su o C a d a v e re fu p o rta to a lia C h ie sa C atted rale c o ll'a ssiste n za della
m e tt di q u e sto R ev e re n d issim o C ap ito lo e sse n d o v i u ltim o di tu m o il R ev ren d issim o sig n o r C a n n ico
R az z o q u a ttro R ev e re n d i P a d ri sac e rd o ti e d u n C h ie ric o , e c o m p iu te le sac re fo n tio n i fu sep o lto n e lla
A rc a di S an A n to n io n e l m ezzo d e lla C h ie sa " (D A P 10, 28. k o lo v o za 1756.).
30 "P a d rin o al S acro F o n te fu rillu striss im o sig n o r M atteo C eru tti di C ap o d istria M e d ic o F isic o di
q u e sta C itt " (D A P 4, 25. ra jn a 1774); "P a d rin o a l S a c ro F onte fu l'lllu strissim o sig n o r M atteo C eru tti
M ed ic o F isico di q u e sta C itt o rio n d o d a C ap o d istria" (D A P 4, 5. listo p a d a 1774.).
31 "P resen te l'lllu strissim o sig n o r M atteo C e ru tti di C ap o d istria M ed ic o F isic o di q u e sta C itt" (D A P 6,
12. o u jk a 1775.).
32 C avalier ili cavalier di corte n aziv j e z a o so b u u slu bi p re d s ta v n ik a ja v n e vlasti (u slu a ju P ule
g ra d sk o g k n eza-p ro v id u ra ) (B o erio , 1856, 150).
396
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
S la v e n B E R T O A : D O SE L JE N IC 1 IZ K O P R A 1 N J E G O V E O K O L IC E U P U L JSK IM M A T I N IM K N JIG A M A , 3 8 9 -4 1 4
teresiranih i uz posebnu dozvolu biskupa.33 Riva je umro dva dana kasnije, 27. sije-
nja 1805. Imao je oko 36 godina, a prije smrti primio je sve sakramente i apostolski
blagoslov. U trenutku smrti uz njega je bio sveenik. Tijelo je odneseno do katedrale,
gdje je - u nazonosti kurata i dvojice sveenika - pokopano u grobnici Sv. Tome.34
Nakon god. 1814. Kopranima se u puljskim matinim knjigama vjenanih - suklad-
no novom nainu biljeer\ja - navodila dob pri ulasku u brak. Tako znamo da se Anna
Petener, ki pokojnog Lorenza, rodom Kopranka, a iteljka Pule, udala s 19 godina.
Mu se zvao Antonio Damianis, sin pokojnog Giovannija, bio je rodom Vodnjanac,
takoder itelj Pule, po zanimanju ribar, a bio je 19 godina stariji od mlade i imao je 38
godina. Obredje sklopljen u nazonosti mistra Giovannija Fabretta, sina Antonija, po
zanimanju krojaa, te messera Stefana Sea, sina Giuseppea, po zanimanju klesara. Oba
su svjedoka bila itelj i Pule i sveenik koji je obavio upis u knjigu ih je poznavao.35
Obitelj Comestai
397
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
398
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Maria Scarsini umrla je 1733. u 40. godini ivota .51 Luca Comestai umro je 21 go-
dinu poslije, 1754. u gradskom hospitalu, u kojem je inae boravila veina siromanih
itelja Pule. D a je Comestai bio siromaan vidi se i iz injenice d a je obred ukopa u
katedrali obavljen besplatno. Kanonik koji je upisao biljeku o smrti zacijelo je po-
greno naveo dob pokojnika. Comestai je vjerojatno u trenutku smrti imao 64, a ne 54
godine (vidjeti rodoslovlje u prilogu). Prije smrti primio je sve presvete sakramente.52
Obitelj se, kako je ve spomenuto, dalje moe pratiti u maticama preko Mattija
Comestaja. On se 1746., u dobi od 23 godine, vjenao u Puli. Supruga se zvala
Giovanna Casasola i bila je od njega starija devet godina. Otac joj je bio puljski
obrtnik podrijetlom iz Furlanije Niccolo Casasola, a kao svjedoci na obredu upisani
su sveenik Marco Cipriotto i Teodor Kujica.53 U puljskim se matinim knjigama
spominje njihovo etvero djece. God. 1747. rodio se jedini nasljednik i kasnije jedini
nositelj obiteljskog imena Niccolo (krsten je 1748.),54 za kojeg znamo d aje krizman
god. 1757.55 Zatim se 1749. rodila djevojica nepoznatog imena koja je umila
1751.56 Maria Mattia rodila se 1750.,57 a krizmana je 1761.58 Posljednja, Maria
Rosa Cattarina Giacomina rodila se 1755.59 i umrla je u gradskom hospitalu 1761.60
51 "D o n n a M a ria m o lg ie di m e sse r L u ca C o m e sta i in e t d 'a n n i 4 0 circa" (D A P 10, 17. lipnja 1733.).
52 "L u ca C o m estaj d e anni 5 4 c irc a p a ss d a q u e sta ad a ltra v ita m u n ito di tu tti S an tissim i S acram en ti
d ella C h ie sa a m in istra ti d a m e C a n n ic o C o ad iu to re C u ra to q u a lle fu sep o lto nel S a crario di q u e sta
C h ie sa C atted rale a c c o m p a g n a to p e r C a rita d a m e e t a ltri d e l C lero, m orse nel pio luoco del'O sp itale"
(D A P 10, 18. ru jn a 1754.).
53 "M attio fig lio di L u c a C o m e sta i e Z u a n n a fig lia d el m istro N ic co lo C asa so la am b i di qu e sta C itt (...)
testim o n i tra gli altri il R ev e re n d o D on M arco C ip rio tto , e T e o d o ro C uizza" (D A P 6, 17. lip n ja 1746.).
54 "N icco lo fig lio di M attio C o m estaj e t di G io v a n n a C a s a so la sua co n so rte, n a to il p rim o co rrente"
(D A P 3, 3. tra v n ja 1748.).
55 O b r e d je , n a b la g d a n D u h o v a, o b a v io p u ljsk i b isk u p G io v a n n i A n d re a B albi. "A di 29 M ag g io 1757.
G io m o di P en teco ste. D o m e n ic a. N o tta delli C h rism a ti d a M o n sig n o r Illu strissim o et R e v e re n d issim o
G io v an n i A n d rea B albi V e sc o v o di q u e sta C itt fa tta a v an ti la m essa P o n tificale (...) N iccolo
C o m estaj di M attio " (D A P 12, 29. sv ib n ja 1757.).
56 "U na fa n c iu lla d 'a n n i d u e c irc a , fig lia di M attio C o m e sta i d i L uca" (D A P 10, 26. ru jn a 1751.).
57 K rstio ju j e k a n o n ik G ia co m o B oli, a k u m o v i su jo j b ili G iu se p p e C ip rio tto i C atta, iji se o tac zvao
M arco , a p rezim e m u n ije itljiv o . "M aria M a ttia fig lia di M a ttio C o m estaj e di Z u a n n a su a consorte,
b a tte zz a ta d al R ev e re n d issim o sig n o r C a n n ico D o n G ia c o m o B olis. P atrini fu ro n o il sig n o r Iseppo
C ip rio tto e C a tta fig lia del q u o n d a m M arco B ..." (D A P 3, 18. s ije n ja 1750.).
58 I ovo k riz m a n je o b a v io j e - n a k o n v e e m je m ise - b is k u p B albi. "A di 12 M ag g io 1761. terza festa delle
P en teco ste. N o ta d e c re sim ati d a M o n sig n o r Illu strissim o e R ev e re n d issim o V escovo B albi in q u e sta
C atted rale d o p p o il V e sp e ro (...) M aria C o m estaj d el q u o n d a m M attio " (D A P 1 2 ,1 2 . sv ibnja 1761.).
59 Z a n im ljiv o j e n ag lasiti d a j e d ijete im alo ak etiri im en a. R o d ilo se d v a d a n a prije k rten ja k oje je
o b a v io k a n o n ik i g eneraln i v ik a r G ia co m o B olis. K u m o v i su b ili G iaco m o B arin a i R o sa M agrini.
"M aria R o sa C atta rin a G ia co m in a fig lia di M a ttio C o m e sta j e di G io v a n n a C asa so la sua consorte,
n a tta li 2 m e z zo g io m o stata b a tte zz a ta d al R e v e re n d issim o sig n o r C a n n ic o G iaco m o B olis V icario
G enerale. P atrin i al S acro F o n te il sig n o r G ia co m o B arin a e la s ig n o ra R o sa M agrini" (D A P 3, 4.
sv ib n ja 1755.).
60 "R ese l'A n im a a ll'O n n ip o te n te Id d io M aria fig lia d el q u o n d a m M attio C om estaj nello sp ed ale in et
d 'an n i 6 circa" (D A P 10, 10. p ro sin c a 1761.).
399
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
S la v e n B E R T O A : D O SE L JE N 1C I IZ K O P R A 1 N JE G O V E O K O L IC E U PU L JS K IM M A T I N IM K N JIG A M A , 3 8 9 -4 1 4
Mattio Comestai umro je 1759., u 36. godini ivota, dvije godine prije smrti
najmlade keri, 61 a njegova supruga Zuanna 1774. U trenutku smrti obnaala je
dunost predstojnice hospitala, a imala je oko 60 godina.62
Obiteljsko ime nastavilo se spominjati u puljskim matinim knjigama i dalje.
Niccolo Comestai oenio se tri puta. Prvi je put to bilo 1768. Supruga se zvala Chiara
Zanetti, ki pokojnog Andree, a bila je osam godina starija od mua. U brak je stupila
po drugi put. Na obredu su bila trojica svjedoka: klerici Josip Kriani iz Marane i
Josip Radeka iz Muntia, te Domenico Calegari iz Pule .63 U maticama se spominje
njihovo petero djece. Maria Francesca rodila se 1768.,64 Andrea Mattio 1770.65 (te je
godine i umro (u dobi od oko 4 mjeseca), te je pokopan ispod kamene ploe u
crkvi) , 66 drugi Andrea Mattio6 7 rodio se 1771.68 (on je krizman 1779.,69 a umro je
1790. u dobi od 19 godina70), te blizanci Giovanna Francesca Cattarina (krtena 3.
oujka, tj. istoga dana kada se i rodila) 71 i Matteo Antonio (krsten 5. oujka) 7 2 1775.
Ovaj posljednji umro je iste godine, desetak dana nakon rodenja, 73 a Giovanna
61 "M attio C o m estaj n e lla n o tte p re c e d e n te (...) in e tt d 'a n n i 36 e m e si 3" (D A P 10, 2. p ro sin c a 1759.).
62 S v e en ik ko ji je o b a v io u p is p o g re n o je n av eo d a jo j se s u p ru g z v ao L uca. G io v a n n in su p ru g b io j e
M atteo C o m e sta i. "D o n n a Z u a n n a v ed o v a del q u o n d a m L u c c a ( / S. B.) C om e sta i P rio ra di qu esto
O sp itale her sera all'o re 23 c irc a in e t di A n n i 6 0 c irca" (D A P 1 1 ,8 . ru jn a 1774.).
63 "N ico lo C o m estai q u o n d a m M a ttio in p rim o v o to e D o n n a C h ia ra Z a n e tti q u o n d a m A n d rea in
sec o n d o voto, am e n d u e d i q u e sta C itt (...) p re sen t li d u e C h ie ric i G iu se p p e C risa n ic h d a M arza n a e
G iu sep p e R ad e c a d a M o n tic h io , e D o m e n ic o C aleg ari di q u e sta C itt " (D A P 6, 17. tra v n ja 1768.).
64 "M aria F ran c e sc a fig lia di N ic co lo C o m e sta j, e di C h ia ra Z a n e tti di lui le g ittim a co n so rte, n a ta li 5
co rren te" (D A P 4, 11. p ro sin c a 1768.).
65 "A ndrea e M attio fig lio di m istro N ic co lo C o m e sta i, e di d o n n a C h ia ra d i lui le g ittim a co n so rte, n ato
li 7 co rren te alie d u e d e lla n o tte" (D A P 4, 11. o u jk a 1770.).
66 "A n d rea fig lio di m istro N ic o lo C o m e sta i di m esi 4 (...) fu sep o lto so tto u n L a stro n e in C h ie sa " (D A P
10, 12. s rp n ja 1770.).
67 P o ja v a d a n o v o ro d en o d ije te d o b ije im e u m rlo g (n a j e e u ran ijo j djejo j do b i) b ila j e p rilin o
rairen a.
68 "A ndrea M attio fig lio le g ittim o di m istro N ic co lo C o m e sta i q u o n d a m M a ttio e di d o n n a C h ia ra sua
c o n so rte" (D A P 4, 21. s rp n ja 1771.).
69 O b red je - p rilik o m sv o je p rv e v iz ita cije - o b a v io p u ljsk i b isk u p , R ab lja n in Ivan D o m in ik Juras.
"D (eo) O (p tim o ) M (ax im o ). A n n o D o m in i 1779. P o la e E p isc o p o J o a n n e D o m in ic o Ju ra s. D ie 25 M aij
fe ria tertia P en te c o st s o c ca sio n e eiu s p rim a V isita tio n is a b e o d em A n th istite in h a c C ath ed ralis
E cclesia. D e sc rip tio (...) sac ro C h rism a te d elib ati. P u e ro ru m (...) A n d re a C o m e sta i d i N ic co lo " (D A P
13, 25. sv ib n ja 1779.).
70 "A n d rea M attio fig lio d el q u o n d a m N ic co lo C o m e sta i in et d 'a n n i 19 in q u e st'o g g i all'ore 18" (D A P
11, 26. ru jn a 1790.).
71 "G io v an n a F ran c e sc a C atta rin a fig lia d i N ic co lo C o m e sta i e di D o n n a C h ia ra Z a n e tti di lui le g ittim a
co n so rte, n a ta q u e sta m a ttin a " (D A P 4, 3. o u jk a 1775.).
72 "M atteo A n to n io g em ello d e ll'a n te c ed e n te fig lio di N ic co lo C o m e sta i q u o n d a m M attio e di d o n n a
C h ia ra di lui co n so rte" (D A P 4, 5. o u jk a 1775.).
73 "M attio g em ello fig lio di m istro N ic co lo C o m estai di g io m i dieci (...) h er all'o re 15" (D A P 11, 12.
o u jk a 1775.).
400
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
S la v e n B E R T O A : D O SE L JE N IC I IZ K O P R A I N J E G O V E O K O L IC E U PU L JSK IM M A T I N IM K N JIG A M A . 3 8 9 -4 1 4
Francesca umrla je 1776., deset mjeseci nakon rodenja.74 Chiara Zanetti umrla je
1775. u dobi od oko 35 godina.75 Nekoliko godina kasnije Niccolo Comestai vjenao
se drugi put. Ova se supruga zvala Matija Dobrovi i bila je deset godina starija od
mua. Otac joj je bio pokojni Ive, a u brak je ula trei put. Bila je iteljka Pule. Kao
kumovi na obredu upisani su Cristoforo Lazzarini, sin pokojnog Zuanne, te Pietro
Ferrarese .76 Matija Dobrovi umrla je 1781. u 43. godini.77 S njom Comestai nije
imao djece. Iste godine kada mu je umrla druga supruga Comestai se vjenao trei
put. Ta supruga zvala se Palma Benussi i bila je osam godina mlada od mua. Otac
joj je bio pokojni Zuanne iz Rovinja, a u brak je stupila prvi put. Kao svjedoci
navedeni su Francesco Gelmi iz Bergama, poslovoda (agente) u duanu obitelji
Marinom 78 i Zuanne Basso iz Pule .7 9 U maticama se spominje njihovo dvoje djece.
Giovanni Antonio rodio se 1782.,80 a umro je 1783.81 Giovanna Damiana rodila se
1784.,82 krizmana je 1788.,83 a umrla je 1791. u dobi od oko sedam godina.84
Palma Benussi umrla je 1786. u 30. godini ivota. Ubiljeeno je ija je bila
supruga, te da je smrt nastupila nou u etiri sata i trideset minuta. Budui da su je
iznenada uhvatili jaki grevi nije mogla dobiti svete sakramente, j er sveenik nije
mogao uoiti znak pokajanja. Unato torne, podijelio joj je bolesniko pomazanje te
blagoslov u trenutku smrti (in articulo mortis). Sveti oprost primila je uvjetno (sub
74 "G io v an n a fig lia di m istro N ic co lo C o m e sta i in et di d ie c i m esi circ a alle c in q u e della sco rsa notte"
(D A P 11, 31. s ije n ja 1776.).
75 "D o n n a C h ia ra m o g lie d i m istro N ic co lo C o m e sta i in et d 'a n n i 35 c irc a alle c in q u e d ella p a ssa ta
n o tte" (D A P 11, 7. listo p a d a 1775.).
76 "N icco lo C o m estai q u o n d a m M a ttio in s ec o n d o v o to e D o n n a M attia D o b ro v ic h q u o n d a m Z u a n n e
ved o v a in terzo voto, tu ttid u e di q u e sta P a rro cc h ia (...) p re sen ti C risto ffo ro L azarini q u o n d a m sig n o r
Z u a n n e e P ietro F errarese a m b i di q u e sta C itt T e stij" (D A P 7, 27. lip n ja 1779.).
77 "D o n n a M attia D o b ro v ich m o g lie in terzo v o to di m istro N ic co lo C om e sta i in eta' di 43 a nni heri
all'ore 22 co m p i il giro d e su o i a n n i" (D A P 11, 14. lip n ja 1781.).
78 O bitelj M arin o n i b ila j e p o d rijetlo m iz V en ecije, a u p u ljsk im se m a ti n im k n jig a m a sp o m in je od
1715. god. O d ta d a se s p o m in ju i m n o g o b ro jn i p o slo v o d e k o ji su rad ili u d u an u koji j e obitelj dugo
go d in a im ala u P uli (B erto a, 1970, 6 0 ; B erto a, u tisk u ).
79 "N icco lo C o m estai q u o n d a m M attio in terzo v o to e d i q u e sta C itt , n ec n o n P a lm a B enussi q u o n d a m
Z u a n n e d a R o v ig n o a b ita n te in q u e sta P a rro c c h ia in p rim o v oto (...) p re sen ti F ran c e sc o G elm i B erga-
m a sc o A g en te M arin o n j e Z u a n n e B a sso a b ita n te in q u e sta C itt T e s tim o n y " ( D A P 7 ,1 5 .r u jn a 1781.).
80 "G io v an n i A n to n io fig lio di m istro N ic co lo C o m e sta i e di d o n n a P alm a di lui le g ittim a co n so rte, n a to
her" (D A P 4 , 16. sv ib n ja 1782.).
81 "Z u an n e fig lio di N icco lo C o m e sta i, in et di m esi 17 c irc a " (D A P 11, 15. listo p a d a 1783.).
82 "G io v an n a D a m ia n a fig lia di N ic co lo C o m e sta j q u o n d a m M attio e di P alm a fig lia del q u o n d a m
Z u a n n e B en u ssi d a R o v ig n o su a le g ittim a c o n so rte (n a ta h 2 4 co rre n te di leg ittim o m atrim o n io )"
(D A P 4, 25. k o lo v o za 1784.).
83 O b red j e o b av ljen u k ap eli b isk u p sk e p a la e 30. o u jk a. "A di 3 0 M arzo 1788. Pola. In sacello
E p isc o p a lis Palatij c o n ferm ati su n t in fra sc rip ti (...) Z u a n n a fig lia di N ic co lo C o m e sta j" (D A P 13, 30.
o u jk a 1788.).
84 "Z u an n a fig lia del q u o n d a m N ic co lo C o m e sta i je ri a ll'o re 19 c irc a (...) d 'a n n i 7 in c irc a " (D A P 11, 23.
pro sin c a 1791.).
401
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
S la v e n B E R T O A : D O SE L JE N IC I IZ K O P R A I N J E G O V E O K O L IC E U PU L JSK IM M A T I N IM K N JIG A M A , 3 8 9 -4 1 4
condizioneJ. 85 Tri godine kasnije umro je Niccolo Comestai (1789. u 42. godini
ivota). Smrt je nastupila u devet sati nou, nakon to je od presvetih sakramenata
primio samo priest i uspio se ispovjediti. Budui da je bio bolestan veer prije
posjetio ga je sveenik. No, Comestai ga je dobronamjerno odbio izjavivi da se
dobro osjea, te je sveenik otiao. Tijelo pokojnika odneseno je u katedralu u na-
zonosti sedmorice sveenika (kanonika Domenica Fragiacoma, Giacoma de Morija i
jo petorice klerika ija se imena ne spominju), gdje je i pokopano . 86
Podaci o koparskoj obitelji Comestai sastavljene u mozaik na temelju podataka iz
matinih knjiga - zajedno s pripadajuim im rodoslovljem (prilog 1 ) - zacijelo mogu
vrlo dobro posluiti kao model za prouavanje nekih drugih puljskih obitelji, o
kojima u maticama takoder nalazimo mnotvo podataka.
85 "D o n n a P alm a m o g lie di m istro N ic co lo C o m e sta i in et d 'a n n i 30 c irc a nella d e co rsa n o tte a lie hore
q u a ttro e m ezza (...) c o sic h n o n si p o t a m m in istra re li S a c ra m e n ti della S a n ta C h ie sa p e rc h fu all'
im p ro v iso c o lp ita d a fiere c o n v u lsio n i, sen z a p o te rg li ric a v a re alcu n seg n o di p e n tim e n to , n u la o stan te
gli ad m in istra j il S a c ra m e n to d e ll'E strem a u n z io n e e la b e n ed izio n e in a rtic u lo m ortis, ed in fin e usati
tu tti li c o n tra se g n i gli fu im p a rtita la sa c ra m n ta le a sso lu z io n e su b co n d iz io n e" (D A P 11, 7. p ro sin c a
1786.).
86 "M istro N icco lo C o m estaj in et d 'a n n i 4 2 c irc a n e lla d e co rsa n o tte alie ore 9 circa, rese l'a n im a al
C reato re, p re m o n ito so lam en te d e S a n tissim i S a c ra m e n ti, cio P e n ite n z a e V ia tic o d a m e so m -
m in istra tig li, la sera a n te ce d e n te mi p o rtaj a lia v isita d e l in ferm o , il q u a le di b u o n a n im o m i lic e n zi e
d isse di s ta r b ene, fd a to di tali p a ro le m i lic e n tia j; il di lui C a d a v e re fu a c c o m p a g n a to q u e sta
C atted rale d al R ev e re n d issim o sig n o r C a n n ic o D o n D o m e n ic o F rag ia c o m o in m ia m a n c an z a , d a l
sig n o r D on G iaco m o d e M ori, e c in q u e C h ie ric i, e fu s ep p o lto in q u e sto C im ite rio " (D A P 11, 14.
sv ib n ja 1789.).
87 "M artin d e G h en gh i q u o n d a m P ietro d a G a lesa n o ed in p rim o voto, e L u c ia V ergan q u o n d a m M attio
della P a ro c c h ia d etta la M a d o n n a di L a z a re tto e v ed o v a del q u o n d a m Z u a n n e P o p p a z zi d a D ig n a n o
(...) p re sen t Z u a n n e C ap o lic c h io q u o n d a m D o m e n ic o , G ia co m o e B ia sio fratelli T a rtic c h io q u o n d a m
A n to n io tu tti tre d ella P a ro c c h ia di G a lesa n o T estij" (D A P 6, 23. sv ib n ja 1775.).
402
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
S la v e n B E R T O A : D O SE L JE N IC I IZ K O P R A l N J E G O V E O K O L IC E U PU L JSK IM M A T I N IM K N JIG A M A , 3 8 9 -4 1 4
88 "M ich iel F errarese q u o n d a m Z u a n n e in p rim o v o to , e d i q u e sta P arro ch ia, con L u c ia V ergan q u o n d a m
M attio d e lla P arro ch ia d e tta di L a z z aretto D io c ese d i C ap o d istria , v edova del q u o n d a m M artin de
G h en g h i q u o n d a m P ietro a b ita n te in q u e sta C itt (...) p re sen t D o m in o M affo B o n ald i, M auro
P ia m o n te e R o cco C ip rio tto q u o n d a m C o sta n tin tu tti di q u e sta P a rro ch ia T e stij" (D A P 7, 18.
s tu d e n o g a 1778.).
89 "M o rse Z u a n n e d a M areseg o so tto C ap o d istria , fu s e p e lito in S an T om aso" (D A P 8, 24. stu d en o g a
1625.).
90 "P rem issa u n a ta n tu m d e n u n tia tio n e fa c ta in te r m is sa ru m s o lem n ia die 9 c u rre n tis in h ac C ath ed ralis
et sp ec ta ta fed e h a b ita a C u ria E p isc o p a li Ju stin o p o li p ro b a te libertatis M ich a e lu s C h n es q u o n d a m
L u ce d e V illa d ic ta So zzerg a su b J u ris d itio n e d ic te C iv ita tis J u stin o p o li e t o m m issu s d u o b u s
d e n u n cia tio n ib u s ut ex ... a p u d ... O c tav iu s M a rza ri C a n o n ic u s de licen tia in te rro g av it in E c c le sia
p re d ic ta C ath ed ralis s u p ra d ic tu m M ich a e lu s et D ia n a m filia m q u o n d a m ... U d o v ic ic h c o m m o ra n te
P u e ritia in h ac C iv itate et eo ru m h a b ito m u tu o c o n se n su , d e m a n d a to u t su p ra, m a trim o n io eos iu n x it
de v erb a d e p resen t. P resen tib u s te stib u s b e n e n o tis h u iu s C iv ita tis C lerico M ich aele B ac ic h et
V a len tin o B o n assin " (D A P 6, 10. p ro sin c a 1703.).
403
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
-Ca
. M A ssl.%Z L/&&&> /A A
' b O ,, ' / - " ^
&>. V AU f' / |
-i .z:'-. ' - ; 3 / -vi' 4
lili# !
?i - -o.
U
v ^ / ^ - x i A r . "i -_ >.: % /5 n .
:v0 | f
' A '.Ja ;
II 1 7^' tr a /.-i/Z/Sc-nL. a /s*
-M
.. ...
IBVT /;' ..'VJ. , -'J p i::M ~ '- -''K-.-s1' - - ' ' '
K G I :/* V 'f:
/? ... \.-'-v. * -^
C *^ . W
*-/-
9& A ' .y-'-V,-', t '-.*&
> ( 2 i*
r '^ - ':-' Z/
jprvJjZ: '/'. // , .. ^- -'"
sp:
* . / ::/-.- ;. V , -.
^ -r , / / . ^ st
Hr- 7^. i?<nnf'AjYf< AJ1*?. i / i t-tAVL/V . &/A JjJJCa /. efjH A .
# * - , ,0 ^ 7 , ^ -> ^ "-
Ma^-a- tK /r- O s
^ ^tfvi (. XX ' "?
404
ACTA HISTRIAE 9 2001 * 2
S la v e n B E R T O A : D O SE L JE N IC 1 IZ K O P R A 1 N J E G O V E O K O L IC E U P U L JSK IM M A T I N IM K N JIG A M A , 3 8 9 -4 1 4
Messer Miho Knez spominje se opet u Knjii krtenih dvadeset godina poslije.
Naime, 10. sijenja 1723. u Pulije krsten njegov sin Matija, ali se kao majka djeaka
navodi Knezova (druga) zakonita supruga donna Andriana. Upisano je da se djeak
rodio 5. sijenja, te da ga je - dozvolom upnika - krstio puljski kanonik Giacomo
Pico. Kao kumovi ubiljeeni su puljski ljekarnik (spezialej 91 Giuseppe Cappelletto i
donna Maria, supruga Patrona Fiora Perotia. Na koncu upisa stoji da je biljeku
svojeruno sastavio don Bernardo Lonardel, kurat.92
91 Speziale ili speciale (specier, spicier) n aziv j e z a lje k a m ik a , tj. o so b u k o ja pro d aje z a c in e i pravi
lijek o v e po u p u ti lijeC nika (B oerio, 1856, 685).
92 "M attio fig lio lo di m e sse r M ico C h n es e t di d o n n a A n d ria n a su a le g ittim a consorte, n a to li c in q u e
co rren te, fu b atte zz a to d a l R ev e re n d issim o s ig n o r C a n n ic o D on G iaco m o P ic o de L (icenza)
P (aro ch i). P a trin i al sac ro fo n te fu ro n o il sig n o r G io se p p e C a p p e lle tto sp ec ia le in q u e sta C itta , et
d o n n a M a ra m o g lie d i P a tro n F io r P ero tich . E t io D o n B ern ard o L o n ard el C u ra to q u i fed elm en te
reg istrai li su d etti b attezzi" (D A P 3, 10. sije c n ja 1723.).
93 "P rem esse le tre so l(ite) p u b l(ica z io n i) n ella C h (ie sa ) C att(e d ra le ) d a m e sotto scritto C u ra to in tribus
die b u s F estis n ec n o n in te r m issa ru m so lem n ia c io li 16, 2 0 e t 2 4 d etto, ne scopertosi al su d etto
C an (o n ic o ) Im p (ed im en to ) n ella C atted (ra le) al A lta re d e l S a n t(issi)m o R o sa rio lo D on B ern ard o
L o n ard el C u ra to c o n g io n si in san to m a tr(im o n io ) p e r v e rb a d e p re sen ti h a v u to p rim ier(a m en )te il lor
m u t(u o ) c o n s(en so ) T o m aso fig lio lo d i m e sse r V a le n tn R ad o lfo d a A n tig n ia n o del T errito rio d i C ap o
Istria h o ra d im o ran te in q u e sta C itta, c o n d o n n a M e n ig h in a re litta in p rim o voto del q u o n d a m M ich iel
B u lc o v ich d i q u e sta C itta, ju s to l'ritto d ella S a n (ta ) M ad (re ) C h (ie sa ) C att(o lic a ) R om (ana) seg o n d o
l'p re sc ritto d e l R it(u ale) R o m (an u m ) a lia p re sen z a d i m o lti s p ec (ia lm e n )te di m esser D o m e n ic o
C ip rio tto e t d i m esser D o m e n ic o C alig ari C a m p a n a ro T e stij p resen ti" (D A P 6, 24. kolovoza 1713.).
405
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
S laven B E R T O A : D O SE L JE N IC 1 IZ K O P R A I N J E G O V E O K O L IC E U PU L JS K IM M A T I N IM K N JIG A M A , 3 8 9 -4 1 4
8. Topolovec (Topolovaz)
Zakljuak
406
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
S la v e n B E R T O A : D O S E L JE N IC I IZ K O P R A I N J E G O V E O K O L IC E U PU L JSK IM M A T I N IM K N JIG A M A , 3 8 9 -4 1 4
Mjesto LB EC LC LM Ukupno
Dekani 0 0 1 0 1
Gradin 0 0 2 0 2
Koper 42 8 15 34 99
Lazaret 0 0 1 0 1
Marezige 0 0 0 1 1
Soerga 1 0 1 0 2
Tinjan 0 0 1 0 1
Topolovec 0 0 1 0 1
Ukupno 43 8 22 35 108
Legenda:
LB - Liber Baptizatorum (Knjiga krtenih)
EC - Elenco Cresimati (Popis krizmanih)
LC - Liber Copulatorum (Knjiga vjenanih)
LM - Liber Mortuorum (Knjiga umrlih)
Ukupno 17 15 40 41 113
407
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Broj doseljenika iz obje je tablice razliit jer se iste osobe spominju u vise vrsta
matinih knjiga.
Migracije iz spomenutih podraja prema Puli nesumnjivo predstavljaju zanimljiv
doprinos znatno boljem poznavanju veza izmedu sjeverozapadnog i junog dijela
Istre te neospomo svjedoe o postojanju vrlo ivih pomicanja stanovnitva unutar
samog mletakog prostora.
408
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Dekani
- Biasio Glavicich da Chani (LC 1657)
Gradin
- Ser Agostin Smoglian da Gradin soldato del signor Capitan Gavazza (LC 1639)
- Mare figliola del quondam Mattio Smoglian da Gradine (LC 1639)
Koper
- II signor Vido Sosomeno da Capodistria (LM 1628)
- Zorzhi da Capo d'Istria (LM 1630)
- Antoni (!) da Capo d'Istria (LM 1630)
- Messer Giacoppo da Capo di Istria (LM 1633)
- Zan Maria et Domenico figliolo del signor Demostene del Bello da Capo d'Istria
(LB 1634, LC 1665)
- Chiara figliola ... da Capodi (!) Istria gi serva del signor Zuanne ... (LC 1634)
- Martina de Capodistria (EC 1634)
- Messer Martin fabbro da Capo d'Istria (LM 1635)
- Maria figliola del signor Demostene del Bello da Capo de Istria (LC 1638)
- Donna Catta fu moglie del quondam Piero Bogovich da Cavodistria (!) (LM
1641)
- L'lllustrissimo signor Francesco Lingaldeo da Capo de Istria (LB 1646)
- La signora Andriana figliola dell'Illustre signor Stefano Superiori da Capo
d'Istria (LM 1647)
- Signor Aurelio del Bello da Capo de Istria (LC 1659)
- Demostene et Domenico figliolo de messer Alessandro del quondam Demostene
del Bello da Capo de Istria (LB 1665)
- II Nobil Homo Angelo Corner conduttor dell'Illustrissimo signor Ottonello de
Bello Nobile di Capodistria e Capitano di Barbana (LB 1690)
- Giacomo Moneo del Territorio di Capodistria (LM 1704)
- Luca Mathei Comestai Justinopolitani filius (LC 1709, LM 1754)
- Francisca nata ex Luca Comestai Justinopolitano vero hie Pole morante (LB
1711, EC 1718, LM 1720)
- Elisabetta et Antonia figliola di messer Luca Comestai (LB 1714, LM 1714)
- L'lllustrissimo signor Giovanni Battista Gavardo Cancellier Pretorio, Nobile di
Capo d'Istria, Capitanio di San Vicenti (LC 1714, LB 1714-1725)
409
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
S la v e n B E R T O A : D O S E L JE N IC I IZ K O P R A I N JE G O V E O K O L IC E U PU L JS K IM M A T I N IM K N JIG A M A , 3 8 9 -4 1 4
410
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
S la v e n B E R T O A : D O S E L JE N IC I IZ K O P R A I N JE G O V E O K O L IC E U PU L JSK IM M A T I N IM K N JIG A M A , 3 8 9 -4 1 4
Lazaret
- Lucia Vergan quondam Mattio della Parrocchia detta la Madonna di Lazzaretto
Diocese di Capodistria vedova del quondam Zuanne Poppazzi da Dignano e vedova
del quondam Martin de Ghenghi quondam Pietro abitante in questa Citta (LC 1775-
1778)
Marezige
- Zuanne de Maresego sotto Capodistria (LM 1625)
Socerga
- Michaelus Chnes quondam Luce de Villa dicta Sozzerga Jurisditione Civitatis
Iustinopoli (LC 1703)
- Mattio figliolo di Mico Chnes (LB 1723)
411
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
S la v e n B E R T O A : D O S E L JE N IC I IZ K O P R A 1 N JE G O V E O K O L IC E U P U L JSK IM M A T I N IM K N JIG A M A , 3 8 9 -4 1 4
Tinjan
- Tommaso figliolo di messer Valentn Radolfo da Antigniano del Territorio di
Capo Istria, hora dimorante in questa Citt (LC 1713)
Topolovec
- Lucia Prolius da Topolovaz massara del signor Piero Acchieli Cretense (LC
1687)
Slaven BERTOSA
F a c o lt d i F ilo so fa, H R -5 2 1 0 0 P o la, V ia Ivan M a te tic R o n jg o v 1
RIASSUNTO
I registri parrocchiali della citt di Pola del periodo fra l'inizio del Seicento e
l'inizio dell'Ottocento, sono conservad presso VArchivio di stato di Pisino. Si tratta
di materiale intressante, anche perch offre un'immagine del processo, in pratica
continuo, di immigrazione nel pi importante centro dell'Istria mridionale nonch
porto sulla via veneziana verso la Dalmazia e il Levante. Fu solo ringraziando
questo fenmeno che Pola riusci a restare una citt. In tutto questo periodo, infatti, il
numero dei morti super quello dei nati. Gli abitanti di Capodistria e dei dintorni
continuarono a trasferirsi a Pola in maniera uniforme in tutto il periodo che va da
1613 al 1817. II numero degli immigrati era molto alto, specie se rapportato alia
maggior parte delle altre citt istriane (veneziane e austriache) e, soprattutto, a
quelle al di fuori della penisola. Nello studio stato usato il materiale originale
proveniente dai registri parrocchiali di battesimi, matrimoni e morti e degli elenchi
dei cresimandi; un totale di circa 18 mila registrazioni. 1 registri sono scritti in
italiano e, in numero minore, in latino. In diversi casi il testo di base scritto in
italiano con aggiunte, di intere frasi o di parti di frase, in latino. Gli immigrati di
Villa Decani, Gradine, Lazzaretto, Antignano d'Istria e Toppolo in Belvedere sono
nominad solo nei registri dei matrimoni, uno di Maresego solo nel registro dei
defunti. Gli immigrati di Capodistria sono invece present in tutti i registri.
Esaminando tutti e quattro i dpi di registro, nodamo che la maggior parte degli
immigrati presente nei registri di battesimo, meno in quelli dei morti e dei
matrimoni e in misura ancora minore in quello dei cresimandi. Nella gran parte dei
casi si trattava di contadini trasferidsi a Pola, in via provvisoria o definitiva, o che
vi giungevano per fare da tesdmoni o padrini in matrimoni e cresime. Un fenmeno
412
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
S la v e n B E R T O A : D O S E L JE N IC I IZ K O P R A I N JE G O V E O K O L IC E U PU L JSK IM M A T I N IM K N JIG A M A , 3 8 9 -4 1 4
IZVORI I LITERATURA
DAP 1 - Dravni arhiv u Pazinu (DAP), Liber Baptizatorum (LB), kutija 25, IX., 1.1.
DAP 2 - DAP LB, 25, IX., 1.2.
DAP 3 - DAP LB, 26, IX., 1.3.
DAP 4 - DAP LB, 26, IX., 1.4.
DAP 5 - DAP, Liber Copulatorum (LC), 25, IX., 1.1.
DAP 6 - DAP LC, 27, IX., 1.6.
DAP 7 - DAP LC, 27, IX., 1.7.
DAP 8 - DAP, Liber Mortuorum (LM), 28, IX., 1.9.
DAP 9 - DAP LM, 28, IX., 1.10.
DAP 10 - DAP LM, 29, IX., 1.11.
DAP 11 - DAP LM, 29, IX., 1.12.
DAP 12 - DAP, Elenco Cresimati (EC), 26, IX., 1.3.
DAP 13 - DAP EC, 26, IX., 1.4.
DAP 14 - DAP EC, 28, IX., 1.9.
AMSI - Atti e memorie dlia Societ istriana di archeologia e storia patria. Parenzo.
413
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
S la v e n B E R T O A : D O S E L JE N IC 1 IZ K O P R A I N JE G O V E O K O L IC E U P U L JSK IM M A T I N IM K N JIG A M A , 3 8 9 -4 1 4
414
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Raffaele GIANESINI
B ib lio te c a V . Jo p p i di U d in e , IT -3 3 1 0 0 U d in e, P .z za M arco n i 8
SINTESI
L'autore traita dlia pubblicit della norma in diritto sia crimnale che civile, di
proclami, sentenze, tariffe, calmieri, editti, lettere ducali, raccomandazioni e preci-
sazioni. Egli riscontra come la diffusione nella Provincia del Friuli avvenisse tramite
lettere accompagnatorie che ingiungevano all'autorit locale la ristampa e pub-
blicazione. Meccanismi simili sono riscontrati ad es. a Vicenza o a Bergamo. Dal-
l'esame di proclami che si trovano presso l'Archivio Rgionale di Capodistria, Archi-
vio di Pirano - Pokrajinski Arhiv Koper, Arhiv Piran, viene accertata una omogeneit
di note cancelleresche che autorizzano a prospettare una rispondenza di procdure di
diramazione, pubblicazione e archiviazione anche per la Provincia dell'Istria.
Cio vige anche per parti, decreti, ordini, terminazioni e proclami in forma di
fascicolata, su cui sono present annotazioni cancelleresche oggetto dell'attenta
analisi dell'autore. Ulteriore elemento di riscontro e uniformit circa il modo di
divulgare la norma al fine di renderla obbligatoria dato dall'esistenza, riscontrata
presso la Biblioteca Cvica di Udine V. Joppi e presso il citato archivio piranese di
terminazionifascicolate a stampa redatte in italiano e croato antico testo afronte.
Parole chiave: Repubblica veneta, Istria, storia del diritto, atti giudiziari, XVII-XVIII
secolo
415
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
ABSTRACT
In his present contribution, the authors deals with the publishing o f the penal and
civil law norms, public proclamations, sentences, tariffs, price limits, decrees, edicts,
recommendations and explanations, and. assesses that in the Friuli region their
distribution was carried out with the accompanying letters, in which local authorities
were commissioned as to their reprint and publication. Similar mechanisms were in
force, fo r example, in Vicenza or Bergamo. Following the analysis o f the public
proclamations kept in the Regional Archives Koper - Piran Archive, the author
stresses, however, the homogeneity o f the legal-administrative annotations, on the
basis o f which we .can conclude that the distributional, publishing and archival
procedures were very much the same in the Istrian region as well.
This uniformity was also in force fo r reminders, decrees, orders, ordinances and
public proclamations in brochures with legal-administrative annotations, to which
special attention has been dedicated by the author. What additionally confirms the
uniformity o f the procedures o f norm distribution (in order to become obligatory),
are the decrees in paperback from the Town Library "V. Joppi in Udine and from
the above stated Regional Archives Koper - Piran Archive, published in Italian as
well as in the original ancient Croatian language.
Key words: the Venetian Republic, Istria, the history o f law, legal acts, 17-18th
centuries
La pubblicit della norma in diritto sia criminale che civile, ed ogni altra diffusione
da parte della autorit veneziane di sentenze, tariffe, calmieri, editti, lettere ducali,
raccomandazioni e precisazioni, tutte tipologie che gli stessi veneziani denominavano
unitariamente proclami} avveniva in larghissima misura tramite materiale a stampa
416
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
2 N el p ro p rio m a n u a le ad u so d elle can c e lle rie lo Z e tte le in d ic a i m odi di p u b b lic a zio n e del p ro c la m a ai
p ie d i d ella galea: "Fu p u b lic a ta la te rm in a tio n e so p ra d e tta di o rd in e d e irillu strissim o , & E ccel-
le n tissim o Sig. P ro v v ed ito r d eH 'A n n ata a p ied i d ella G a lle ra di S. E. loco so lito p re m e sso il su o n o di
T ro m b a e sse n d o m o lta q u a n tit di g e n te a d 'v d ire" (B a id isse ra Z ettele, 1648).
417
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R a ffa ele G IA N E S IN I: F O R M E DI D IF F U S IO N E E P U B B L IC IT D E I P R O C L A M I V E N E Z IA N I 4 1 5 -4 3 2
Co. Enrico del Torso presso la Biblioteca Civicci di Udine V. Joppi. Cid permette di
ipotizzare come il meccanismo della trasmissione circolare fosse quello generalmente
adottato nella Terra ferma per ottenere la massima diffusione delle disposizioni, am-
pliandosi le possibilit di riscontro nel campo delle procedure, rettorato per rettorato.
La procedura di pubblicazione nella Provincia del Friuli ai primi del XV secolo
individuabile nella formula "legente me cancellario vice tubice publicavit atque
edixit alta et preconia voce"? mentre fra la meta e la fine del XVI secolo l'uso della
formula: "retulit mihi cancellario tubicen" sta ad indicare che il solo precone pre
sente sul luogo di pubblicazione.4
L'emissione dell'ordine di pubblicazione contenuto nei proclami a stampa separer
per sempre la relazione fra attivit del precone e quella del cancelliere potendosi
parlare di una autnoma figura di pubblico ufficiale che denominato trombetta,
precone, alfiere, comunque e sempre colui che svolge l'attivit di pubblicazione.
Ogni passaggio, o differenza procedurale sono menzionati nei manuali di
cancellera del periodo perch destinad ad essere annotati nella parte finale del
proclama, dopo il datum. Esiste ulteriormente una menzione di circostanze riguar-
danti la pubblicazione che riconosciamo nelle diciture: "molti interveniente multo
populo [interveniente], molti ascoltanti ...". L'uso di queste formule da assimilarsi
ad una notificatio generalis o notificado erga omnnes. Tanta specificit un residuo
della relata che nel 500 e 600 il tubicen doveva fare al cancelleiere dopo l'avvenuta
lettura sulla pubblica piazza e della quale si sopra accennato.
Una rispondenza fra le procedure in essere nella Terra ferma Veneto Friulana e
nelFIstria circa i criteri di trasmissione, pubblicazione, archiviazione per materia
riscontrata in particolare nella pubblicazione di terminazioni, part, decreti, ordini e
proclami in forma fascicolata con disposizioni bilingui in italiano e croato antico ,5
redatte testo a fronte.
418
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Di tali terminazioni una sola copia stata rinvenuta, sino ad ora, presso la Biblioteca
Civica di Udine (BCU. F.d.T.). Una copia idntica si trova presso l'Archivio Regionale
di Capodistria, Archivio di Pirano -Pokrajnski Arhiv Koper, Arhiv Piran (PAK. PA, b.
5). Si tratta, nel caso specifico della versione modificata per singoli capitoli della
terminazione a stampa del "Collegio sopra Boschi 16. Dicembre 1777";6 Sulla coperta
il cancelliere annota che la terminazione stata "Pubblicata al luoco e colle solite
formalit, molti presenti et ascoltanti".
Si annota in particolare la similitudine della disposizione riguardante la trasmis-
sione circolare del dettato normativo: "Saranno pur dai N.N. H.H. Rappresentanti
medesimi fatti aggiungere in Calze della Terminazione suddetta 1777, consegnata ai
Giudici, Zuppani, Capi, Saltari, o sian Guardiani delle rispettive Citt, Castelli, Ville,
Comuni, e Terre della Provincia dell'lstria per loro necessario lume, e direzione.
Saranno pur consegnate alli Saltari, o sian Guardiani dei Boschi Pubblici, e Privati per
l'opportuno loro governo nelli punti singolarmente che vengono sostituiti alli Capitoli I,
II, II, IV della suddetta Terminazione del Collegio Eccellentissimo sopra Boschi 16.
Dicembre 1777... / Bitticchie nadometnuti od Poghlavizak regenich na fred ifte Nared-
be 1777. pridata Sudzima, Xupanima, Glavarima, Saltarima, Qiuvaozima od Gradovah,
Mieftah, Opcchinah, Sellah, Pokrainne, i Darxavinne od Iftrie fa gnihovo vvladagne, i
fnagne. Bitticchie najposlie pridati Quvaozima od Dubravah Duxdeva rasloga, i
vvlafctite Qegliadi faq prigodno gnihovv ladagne u ftvarima navlafctito, ghdie prihodu
nadometnuti Poghl I, II, III, IV od gori recenne Naredbe od Sukupa, olitti od Collegia
priisvvrsnoga od Dubravah na 16. Prossienza, god: 1777..." (PAK. PA, b. 5,28-31).
Cito per Tuniformit dei dati riscontrati anche la "Terminazione del Collegio Ec
cellentissimo Sopra Boschi del giomo 16. Decembre 1777 per la Custodia, Disciplina,
e Coltura dei Boschi della Provincia dell'lstria approvata dalli Decreti dell'Eccellentis-
simo Senato 22. Novembre 1777, e Aprile 1778" (PAK. PA, b. 5). presente anche qui
un esempio di dispositivo riguardante il testo bilinge unitamente agli ordini sulle dira-
mazione o trasmissione circolare: "Approvata che sia la presente deH'Eccellentisimo
Senato, dopo stampata in Italiano, ed in Illirico per la pi facile intelligenza sar
spedita alli N.N. H.H. Rappresentanti, ai Parrochi, Giudici, Zuppani, Capi Saltari, o
sieno Guardiani delle respettive Citt, Castelli, Ville, Comuni, e Terre della Provincia
per la sua pubblicazione, ed a chiunque occorresse per l'inviolabile sua esecuzione. Dal
Collegio Sopra Boschi 16. Decembre 1777 - Prospero Valmarana Presidente, Giro-
lamo Zustinian Presiedente, Zuanne Minotto Presidente. / Kako bude ovo potvardjeno
pohvalom Priusviscenoga Senata, ustampatichiese Talianski i Illiricki dase moxe
6 A rticoli d i m o d ifica z io n e o di e q u a d istrib u tiv a d e lla C o n fe re n za E c c e llen tissim a del R eggim ento, e
D e p u taz io n e alie c o se d ell'A rsen al, d a essere so stitu iti agli in frasc ritti c ap ito li della T e rm in az io n e a
stam p a d e ll'E cc e lle n tissim o C o lleg io S o p ra B o sc h i 16. D e ce m b re 1777. A p p ro v a ta dalT E ccellentiss.
S e n a to c o l D ecreto 23 A p rile 1778. P e r li F ig liu o li d el qu. Z. A n to n io Pinelli S tam p ato ri D ucali.
M D C C L X X III.
419
ACTA HISTR1AE 9 * 2001 2
420
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
"Pacifico e quieto vivere" troviamo laproclamazione di norme del tutto eterogenee, che
vanno da precetti di carattere religioso, morale a quelli di buon comportamento a
disposizioni riguardanti l'ordine pubblico, non mancando il consueto atteggiamento
normativo teso alla prevenzione ed alia deterrenza nelFammonimento a non commettere
reati. Ne rimane in qualche modo disegnato e destinato alia circolazione una sorta di
modello ideale e poltico, inesistente nella sua completa probit, di civis proprio della
dottrina di diritto veneto ma probabilmente mutuato dal modello di scuola romanistica
repubblicana del civis Romanus.
Ci che si pone all'attenzione sia per Tarea Veneto Friulana che per TIstria il
fondamentale rapporto fra divesit di livelli giurisdizionali e amministrativi esistenti
nei rapporti fra centro e forze locali. Cio va di pari passo con la constatazione che,
almeno sul piano normativo, accanto alla struttura gerarchica preposta a collegare il
centro con la periferia concorressero aspetti procedurali forti ed una prassi che era ge-
loso strumento di lavoro, ma anche di potere, dei rettorati e delle rispettive cancellerie.
Nel corso degli studi che sto conducendo, principalmente presso la Biblioteca
Cvica di Udine, stata in particolare Tanalisi dell'iter formativo del proclama di
emissione luogoteneziale nella Provincia veneta del Friuli a dare le maggiori notizie
circa le procdure. Nasce dall'analisi una serie di sei casi principali di emissione, due
dei quali parzialmente assimilabili. Quale esempio pi semplice possiamo prendere il
foglio in cui lautorit emitiente unica e monocratica essendovi di conseguenza
coincidenza fra Torgano estensore del testo e Torgano che lo pubblica. Dobbiamo
ancora presupporre (in assenza di specifiche in altri casi present) una "contestualit"
fra la redazione e la pubblicazione. ulteriore elemento di "linarit" il fatto che il
luogo di stampa e di pubblicazione coincidano, di modo che lo stampatore unico
nell'area delTimputazione di responsabilit. L'insieme armnico di tali dati degno di
menzione perch non per nulla scontato poterli trovare in taie sequenza in
innumerevoli altri pubblicati, che esaminermo fra breve, che sono soggetti a ristampa,
e che trovano la loro pi evidente ma anche unica somiglianza nel testo.
in parte assimilabile al caso appena visto quello nel quale il pubblicato si present
come espressione della congiunta volont di due autorit istituzionali. Cio avviene ad
esempio quando il luogotenente e i deputati della citt di Udine emettono assieme, in
rgime di concorso normativo, un proclama. Il caso documentato fra innumerevoli
altri in un foglio datato 1741 dal titolo: "Proclama Per li Scolari delle pubbliche
Scuole" (BCU. F. Proclami PGV, 335). Traiamo qui, sin dall'introduzione, il dato che
intressa. Recita infatti il testo: "Atiento sempre il zelo commendabile dell'Illustris-
simo, ed Eccellentissimo Signor Luogotenente, e degVIllustrissimi Signori Deputati di
questa Citt...". Corne vediamo la dignit delle due autorit emittenti posta sullo
stesso piano. Inoltre la frmale e congiunta emissione risulta pure, e forse pi effica-
cemente, da quello che definiamo il "dispositivo". In esso si usa una formula sempre
simile, che nel caso in esame recita: "...fanno perci l'Eccelenza Sua, e le Signo rie
421
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R a ffa ele G IA N E S IN I: F O R M E DI D IF F U S IO N E E P U B B L IC IT D E I P R O C L A M I V E N E Z IA N I . . . . 4 1 5 -4 3 2
7 In m rito ai ra p p o rti esiste n ti fra la c an c e lle ra d el lu o g o te n e n te e la c an c e lle ra d e lla Patria del Friuli
riferisc e il L eich t. Q u esti a n n o ta ch e, a l p rim o in se d ia rsi d e l G o v e m o V e n eto in F riu li, le fu n z io n i d i
c an c e llie re d el p a rla m e n to e ra n o sv o lte d al c a n c e llie re d e l luo g o ten en te, esse n d o c i risc o n tra to d a
u n a g ra tifica c o n ce ssa p e r av er c o n trib u ito a lia c o rre z io n e delle c o stitu zio n i friu la n e. M a m o lto
p resto , g i n el 1475 "l'assem b lea p ro c e d ette a lia n o m in a d 'u n p ro p rio segretario: il c a n c e llie re d e lla
p a tria , u fficio c h e eb b e carattere p e rm a n e n te e d u r sin o a lia fin e del p a rla m e n to cio sin o ai
p rim issim i a n n i d ell'8 0 0 " (L eich t, 1948, 23).
8 T a lv o lta la rista m p a in tro d o tta e sp licita m e n te ; c o si in un foglio, em esso n e l 1737 del L u o g o
te n e n te P ietro G rim an i, il q u a le p u b b lic a n d o u n a "T e rm in az io n e 10. S e tie m b re 1736" d e i "S ignori
P ro v ed ito ri, ed A g io n ti so p ra d en ari" in tro d u ce la p a rte d isp o sitiv a u san d o la form ula: "S egue la
T e rm in az io n e " (B C U . F. P ro clam i P G V , 3 0 5 ).
422
ACTA HISTRIAE - 9 2001 2
423
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
9 (B C U . F. P ro cla m i P G V , 10, 15, 18, 4 1 , 4 4 , 6 0 , 6 3 , 6 8 , 7 0 , 7 1 , 122, 167, 174, 176, 180, 181, 198,
199, 21 6 , 26 8 , 3 0 5 , 3 3 6 , 3 3 8 , 4 2 2 , 4 3 8 , 3 4 7 , 3 6 4 , 3 6 8 , 3 7 0 , 3 8 1 , 4 2 6 , 4 4 1 , 4 5 4 , 4 6 9 , 4 7 4 , 4 8 7 , 4 9 2 ,
4 9 3 , 5 0 3 , 5 0 9 , 5 1 0 , 5 1 1 , 5 1 3 , 5 1 4 , 5 7 4 , 5 7 5 , 5 8 2 ).
10 N e ll'a m b ito d el m a te ria le p o sse d u to d a lla B C U si tro v a n o in g ra n n u m e ro rista m p e e p u b b lic a zio n i d i
P a rti p re se n e l C o n sig lio dei P reg a d i (B C U . F. P ro cla m i, P G V , 18, 4 4 , 7 0 , 167, 176, 180, 181, 198,
199, 21 6 , 2 6 8 , 3 3 6 , 4 2 2 , 4 3 8 ). M en o freq u e n ti so n o le ris ta m p e e p u b b lic a z io n i d i atti em essi d a altre
au to rit , a d es. P arti P rese d el C o n sig lio dei D ie ci (B C U . F. P ro cla m i P G V , 15, 4 1 , 199).
U lterio ri c am b iam e n ti n e lla "fo rm a re d azio n ale" d e l p ro c la m a di e m issio n e luo g o te n e zia le si n o ta n o
verso la fin e d el S e tte c en to e rig u a rd a n o sem p re i p ro c la m i rista m p a ti e d em essi in seg u ito a
d isp o siz io n i p ro v e n ie n ti d a V en ezia. N el p erio d o in d ic a to n o tia m o c h e q u e lla p a rte d e l p ro c la m a di
c o m p e ten z a d el lu o g o ten en te, c h e fin o agli a n n i in to m o al 1770 si p e se n ta n e lla p a rte a lta d e l fo g lio e
p rim a d el testo , cos c o m e so p ra d e sc ritta, si tro v a in v e c e sta m p a ta in fon d o .
U n o d e g esem p i d a to d a un p ro c la m a em esso d a l lu o g o te n e n te Z u a n n e B rb aro , rip ro p o sto n e l
178 2 d a l su cc e sso re C ario A n to n io D o n (cfr. B C U . F. P ro cla m i P G V , 927). N ella p a rte bassa del
p ro c la m a , in c aratteri co rsiv i, p e rm a n e n d o q u in d i a n c h e la s lita d ifferen z ia z io n e tip o g rfica a
d istin g u e re i d u e m o m e n ti, c o n te n u ta la n o tiz ia d e ll'o rd in e di ris ta m p a e re la tiv a sotto scrizio n e.
T ro v ia m o u n o stile a n lo g o nei p ro c la m i an d ati in p u b b lic a z io n e d u ra n te il m a n d a to del luo g o te n e n te
R ed e tti (B C U . F. P ro cla m i PG V , 1 122 e 1123) e in q u e lli so tto sc ritti d a l luo g o te n e n te F ran c e sc o R o ta
V (B C U . F. P ro cla m i P G V , 1137, 1152).
11 In a lc u n e e d iz io n i q u e sta so rta di sep arazio n e, fra le d u e p a rti d e l p ro c la m a , n o n resa solo dai
caratteri (d al c o rp o p i g ran d e) d ei "titoli" o d a lle sp az ia tu re , m a p u re d a u n a lin ea a tra tte g g io c h e
"ch iu d e", n e lla p a rte a lta d e l foglio, l'o rd in e di ris ta m p a e p u b b lic a z io n e del luo g o te n e n te (B C U . F.
P ro clam i PG V , 15). P e r un c aso an lo g o (cfr. B C U . F. P ro cla m i P G V , 18) ove il L u o g o ten e n te
424
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
425
ACTA HISTRIAE 9 * 2001 2
426
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
14 N ei p rim i d ecen n i del '6 0 0 tro v iam o , n e lla fu n z io n e d i c o n fe rir a u te n ticit all'a tto , l'attiv it d e i n o tai
a d d etti a lia can cellera. C i risu lta a d es. in u n a ra c c o lta di P arti D ecreti ed O rd in i d e l 1633 (vi
a p p a io n o p u r n o rm a tiv e risa le n ti a l '5 0 0 , a m p lia n d o si cosi le p o ssib ilit di valu tazio n e). In tale
ra c co lta i n o ta i scriv o n o in c alce a l p ro v v e d im e n to fo rm u le d e l tipo: "Nicolaus Varmo Not. Cae. Vtini
fid eliter extraxit, & sigillavit, & c.", o p p u re altra: "Pomponius Ruffiis Not. Cancell. Praet. extraxit, &
sigillavit", o p p u re altra a n co ra: "Ex libro Ducali QQ. Cancelleriae Praetoriae Utini Decius Decio
eiusdem Cancelleriae Notarius extraxit, & sigillavit". T a lv o lta l'attiv it dei n o ta i p ro fessio n ali e
p re to ri si sv o lg e co n g iu n ta m en te tro v a n d o si a n n o ta to : "Iulius Politianus Ordinarius Canc. Utini
descripsit, & sigillavit, &c. Ego Federicas Buiattus Not. Colleg. Utini ex alio Authentico describ
fe c i meq'; in fidem subscripsi, &c." (P arti, 1633, 8, 6 8, 5 2 , 138; P arti, 1625, 31).
427
ACTA HISTRIAE 9 2001 - 2
R a ffa ele G IA N E S IN I: F O R M E DI D IF F U S IO N E E P U B B L IC IT D E I P R O C L A M I V E N E Z I A N I 4 1 5 -4 3 2
428
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R a ffa e le G IA N E S IN I: F O R M E DI D IF F U S IO N E E P U B B L IC IT D E I P R O C L A M I V E N E Z I A N I 4 1 5 -4 3 2
In effetti la composizione anche tipogrfica del foglio presenta tre distinti atti
completi di tutti gli elementi: dal titolo, alie sottoscrizioni, alia menzione delle
approvazioni ricevute nel corso dell'iter amministrativo.
Dobbiamo perianto ritenere che, in presenza di reiterad ordini di pubblicazione,
uno dei modi con i quali procedeva la cancellera luogotenenziale fosse quello di
stampare, in sequenza, gli atti fra loro correlati, cosi come stavano, aggiungendo
meramente data e luogo dell'ultima pubblicazione. Tale data necessariamente
l'ultima in ordine cronolgico, ed da essa, cio dal fondo del pubblicato che pu
prendere le mosse la ricostruzione del\'"iter formativo" e possono altresi assumere
coerenza reciproca gli atti che altrimenti appaiono "isolati" nel proclama.
Un ultimo caso che va considrate accanto ai precedenti quello che vede la
ristampa e pubblicazione di proclami nell'ambito della cancellera luogotenenziale.
Sono questi i casi nei quali il luogotenente, ordina la ristampa e pubblicazione di un
atto emesso in passato da un suo pari: un altro luogotenente. I fogli che vengono
ristampati appartengono quindi gi alia cancellera udinese. Nonostante ci non
sembra che i luogotenenti potessero (almeno di regola) ordinare ristampe e pub-
blicazioni in piena autonomia decisionale.
La considerazione prende le mosse, oltre che da valutazioni di carattere generale
vertenti sullo stretto contrallo sbito in modo continuativo dal luogotenente, da un
pubblicato che il luogotenente Polo Donado emette nel 1708 (BCU. F. Proclami
PGV, 60);16 tale foglio contiene la ristampa di una terminazione "dell'Eccellentissimo
Sig. Andrea Memmo Luogotenente Precesore" risalente solo ad alcuni mesi prima: il
Donado infatti subentr direttamente nella carica al Memmo.
Nel foglio sin dall'inizio la procedura spiegata in esteso: "Essequendo l'Illustris-
simo, & Eccellentissimo Signor Polo Donado, Per la Serenissima Repubblica di
Venetia, & c. Luogotenente Generale della Patria del Friuli, le Ducali dell'Ec
cellentissimo Senato 6. Giugno corrente, che confermano la terminazione del
l'Eccellentissimo Sig. Andrea Memmo Luogotenente P r e c e ss o r e ...Alia luce di ci,
in particolare della menzione della "conferma" senatoria, si pu concludere che,
persino quando gli atti erano stati prodotti nell'ambito della propria cancellera, i
luogotenenti non ne avessero la libera disponibilit ai fini della pubblicazione,
dipendendo ogni successiva attivit dalle disposizioni senatoriali. E possiamo pur
leggere in ci uno degli aspetti di quella capillare attivit di contrallo burocratico-
amministrativo, che la Serenissima esercit facendone strumento del proprio potere
politico e potendosi individuare proprio nella normativa e nella prassi riguardante le
modalit di diramazione della norma una materia guardata con speciale attenzione e
con una sostanziale tendenza all'uniformit.
16 P o sse d u to in 4 copie.
429
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Ringrazio il dr. Darko Darovec del Centro di Ricerche Scientiche della Repub-
blica di Slovenia - Znanstveno Raziskovalno Sredie Republike Slovenije, la dr.ssa
Marua Zagradnik e la dr.ssa Zdenka Bonin rispettivamente direttrice ed archivista
deli'Archivio Regionale di Capodistria, Archivio di Pirano - Pokrajinski Arhiv
Koper, Arhiv Piran.
Raffaele GIANESINI
K n ji n ic a V. Jo p p i v V id m u , IT -3 3 1 0 0 U d in e , P .z za M a rco n i 8
POVZETEK
Avtor prispevka izhaja iz ugotovitve, da je ena izmed najbolj uveljavljenih oblik
objavljanja norm kazenskega in civilnega prava (sodb, tarif, cenovnih mej, odlokov,
uredb, priporoil in pojasnil) potekala preko tiskanega gradiva, katerega so razobe
ali in javno brali. To gradivo je sama beneka sodna uprava imenovala s skupnim
nazivom razglasi. Od prve in uradne objave dalje je bilo treba zagotavljati splono
poznavanje dispozitivov. Viri namre poroajo o stalnem uveljavljanju "kronega ob
veanja", "trasmissione circolare", oziroma razirjanja normativnih izrekov po teri
toriju, ki je tedaj imelo posebno upravno (toda ne le upravno) razlenjenost znotraj
benekih dominijev, in sicer na osnovi tedaj obstojeih enot na posameznih obmojih
in rektoratih, katere bi splono lahko oznaili kot upravno-teritorialne enote. V fu r
lanski regiji so razglasom, prejetih iz Benetk, priloili dopis, v katerem so lokalnim ob
lastem naroali, da je razglas treba ponovno natisniti in objaviti v posameznih sodnih
okoliih. Iz raziskave na osnovi aktov iz Fondo del Co. Enrico del Torso v Mestni
knjinici v Vidmu izhaja, da so se podobni mehanizmi uveljavili tudi v drugih mestih
Terraferme, kot npr. v Vicenzi ali v Bergamu. Pri obravnavi razglasov, ki se nahajajo
v Pokrajinskem arhivu Koper - Arhiv Piran, pa zasledimo e eno homogenost sodno-
upravnih adnotacij, na osnovi katerih lahko sklepamo, da so se postopki razirjanja
dejansko ujemali tudi v istrski regiji; glede naina objavljanja so sodno-upravne
adnotacije v istrski regiji v svoji vsebini skorajda istovetne s tistimi s Terraferme.
430
ACTA HISTRIAE 9 2001 * 2
Kljune besede: Beneka republika, Istra, pravna zgodovina, pravni akti, 17.-18.
stoletje
FONTIE BIBLIOGRAFIA
BCU. ACU - Biblioteca Civica di Udine (BCU). Archivum Civitatis Utini (ACU),
Annalium.
BCU. F.d.T. - Fondo co. E. del Torso (F.d.T.), misc. 28.17.
BCU. F. Proclaim PGV - Fondo Proclami Periodo Governo Veneto (F. Proclami
PGV).
PAK. PA - Archivio Regionale di Capodistria (PAK). Archivio di Pirano (PA),
Fondo Stampati.
Baidissera Zettele (1648): Istrutione, & Prattica Criminale, Vtilissima si alli
Avocati, Come alli Cancellieri, & altri; Et serve anco in alcuni particolari Civili,
& circa le diffese de Rei. Si descrive le Lodi di Venezia, & della Nobiliss. Casa
Moceniga. Et prerogative della Dilettevole Citt di Muran, & altro. Di Baidissera
Zettele, Avocato nel Foro Veneto. AHTllustriss. & Eccellentiss. Sig. Carlo Con-
tarini, f de qu. Domenico. Venetia, Appresso Gio: Antonio Giuliani con licentia
de' Superiori, & Privilegio.
431
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
R a ffa e le G IA N E SIN I: F O R M E D I D IF F U S IO N E E P U B B L IC IT D E I P R O C L A M I V E N E Z I A N I 4 1 5 -4 3 2
432
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Ivan MARKOVI
O sre d n ja k n ji n ic a S re k a V ilh a rja K o p er, S I-6 0 0 0 K o p e r C ap o d istria, T rg B rolo 1
e-m ail: iv a n @ k p .sik .si
IZVLEEK
Prispevek obravnava cerkvene in samostanske knjinice v Kopru. Najbolj bogat
knjini fo n d je imela knjinica dominikanskega samostana: o njej v Kopru ni ostalo
ni in celo pozabilo se j e na njen obstoj. Druge zelo pomembne knjine zbirke so bile
v samostanih sv. Ane in sv. Marte. Ob koncu druge svetovne vojne so jugoslovanske
oblasti nacionalizirale obe knjinici in ju najprej premestili v Zbirni center knjinic v
Portorou, kmalu potem, po ukinitvi Zbirnega centra, pa v Osrednjo knjinico v
Kopru. V sedemdesetih letih so del knjinega fonda samostanov sv. Ane in sv. Marte
vrnili cerkvi, drugi del p a je ostal v dananji Osrednji knjinici S. Vilharja Koper.
Kljune besede: zgodovina knjinic, samostanske knjinice, Koper, XVIII. - XX. sto
letje
ABSTRACT
The present contribution deals with the church and monastic libraries in Koper.
The richest collection o f books was kept in the library o f the Koper Dominican
monastery: nothing, however, has remained o f it and even its existence has been
totally forgotten. Other very important book collections used to be held by the
monasteries o f St. Anne and St. Martha. At the end o f World War II, the Yugoslav
authorities nationalised both libraries, transferred them to the Assembly Library
Centre in Portoro, and soon moved them (after the closure o f the Centre) to the
Central Library in Koper. In the 70s, a part o f the collections owned by the
monasteries o f St. Anne and St. Martha was given back to the Church, while the rest
remained in the present Central Library "Sreko Vilhar" in Koper.
Key words: history o f libraries, monastic libraries, Koper, 18th - 20th centuries
433
ACTA HISTRIAE <*9 2001 2
Ivan M A R K O V I : Z G O D O V IN S K I P O D A T K I O K O P R SK IH S A M O S T A N S K IH K N JI N IC A H , 4 3 3 -4 5 2
UVOD
DOMINIKANSKA KNJINICA
434
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Ivan M A R K O V I : Z G O D O V IN S K I P O D A T K I O K O P R SK IH S A M O S T A N S K IH K N JI N IC A H , 4 3 3 -4 5 2
"R. Cavaliere Prefetto Del Dipartimento dell'Istria L'Antia Accademia de' Risorti,
dal di cui seno uscirono i Vergerij, i Santorij, i De Belli, i Muzij, i Fini, e i Carli,
avrebbero prodotto forse un numero maggiore di uomini atti ad arrichir lo spirito
umano di utili cognizioni, se fosse stata fornita di Libri, onde poter nutrir il genio de'
Cittadini in un paese miseramente sprovveduto di questa necessaria merce. L'Ac
cademia implor pi volte degl'ajuti dal Principe che la signoreggi sino al 1797, ma
non ottenne che delle vuote promesse e degl'inutili privilegi. Un membro lontano del-
l'Accademia stessa le lasci in legato i suoi Libri, ma l'Accademia consegu quelli
soltanto che non piacquero per se al Commissario del Testatore; e quindi piccola e di
poco uso n' la collezione. La maggior collezione di Libri, anzi la sola di qualche
importanza che ad uso pubblico v'era in questa Citt, quella era de' P.P. di S. Dome-
nico, alia quale accordavano que' religiosi I'accesso a tutti. Ora colla soppressione del
Loro Convento, manca anche questo sussidio agli studiosi, la maggior parte poveri e
lontani dalle Officine de' Libraj. E tanto pi fatale sembrarebbe e all'Accademia e alia
Citt la perdita de' Libri che nominiamo, se fosse vero che destinati fossero ad accre-
scere la voluminosa biblioteca di una casa religiosa della Terra ferma, nel qual caso si
accorderebbe ad una Dozzina di Regolari quella suppellettile che non possedevano, e
di cui non abbisognano, in confronto di una intera popolazione che la possedeva ed il
cui bisogno indispensabile. L'intera conoscenza che Voi avete, o egregio cavaliere
Prefetto, delle cose che vi abbiamo riverentemente esposte, la squisitezza del Vostro
discernimento per giudicarla e la sensibilit del Vostro Cuore per sentirla; tutto ci
c'ispirava la pi viva fiducia che farete Voi uso de' mezzi i pi idonei onde ottenere
dalle Superiori Autorit la grazia che or noi, a nome dell'Accademia e della Citt tutta,
divotamente imploriamo, cio; che i libri che appartenevano a questo soppresso Con
vento di S. Domenico vengano benignamente accordati a questa Accademia per uso
non solo de' suoi membri, ma di tutti i Cittadini; que' Libri stessi che da tempo im-
memorabile servivan qui ad alimentare lo spirito de' giovani, a confortar quello de' vec-
chi e ad essere riguardato il luogo ove stavano collocati i libri medesimi, quasi il Tem-
pio consagrato alia pubblica e privata istruzione. Grazie" (PAK, Gravisi; Flego, 1998).
V imenu Akademije in Mesta Koper so se ob vznoju dopisa, ob Gravisiju, pod
pisali e tevilni koprski gospodje: Gio: Stefano Carli, Leone Urbani, Gio:Vincenzo
Benini, Basilio Baseggio, Benedetto Petronio, Alessandro Gavardo segretario del-
1'Accademia, Stefano Castellani, Saverio Tagliaferri delle Scuole Pie, Gio.B. Marini
delle Scuole Pie, Michele Benedetti medico,V. Bartolotti Zulatti, Gio: di Michiel
Totto in Nicol Baseggio.
Gravisi se je med drugim zavzemal tudi za to, da bi knjinico iz razpuenega do
minikanskega samostana prepustili koprski Akademiji in posredno vsem Kopranom.
Vendar kljub argumentom in gostobesednosti Gravisija prefekt Calafati njegovim
zahtevam ni ugodil. e ve, kot smo uvodoma e omenili, zaprl je tudi Akademijo, ki
je e sama morala reevati svoj knjini fond s selitvijo v Gimnazijo, knjige domini-
435
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Ivan M A R K O V I : Z G O D O V IN S K I P O D A T K I O K O P R SK IH S A M O S T A N S K IH K N JI N IC A H , 4 3 3 -4 5 2
436
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Ivan M A R K O V I : Z G O D O V IN S K I PO D A T K I O K O P R SK IH S A M O S T A N S K IH K N JI N IC A H , 4 3 3 -4 5 2
lega 12. avgusta 1789), po katerem prievanju naj bi v koprskem samostanu sv.
Franika hranili dve deli (zgoraj omenjeni), ki naj bi jih bil Castaldi natisnil prav v
Kopru e leta 1461.
Vendar kljub vsemu iskanju omenjena prvotisa nista bila nikoli najdena. Biblio
tekar Biblioteche Marciane iz Benetk in erudit C. Castellani in nato G. Fumagalli
(Fumagalli: La questione di Panfilo Castaldi, Milano 1891) sta pozneje dokonno
spodbila domnevo, po kateri naj bi bil Castaldi izumitelj tiska, e ve, odvzeli so mu
tudi primat prvega italijanskega tiskarja (Marai, 1992, 77; DBI, 1978; Tommasich,
1891, 63-64; Ziliotto, 1958, II, 15).
Knjinina fonda samostanov sv. Ane in sv. Marte je doletela skupna usoda.
Leta 1948 so bili minoriti kapucini in observanti izgnani iz svojih samostanov v
Kopru, ponujena jim je bila preselitev v samostan v Strunjanu, njihove knjine fonde
pa so jugoslovanske oblasti 4 leta pozneje iz zapuenih poslopij premestile v Zbirni
knjinini center v Portorou.
Omenjena fonda sta poleg tega tudi edina knjinina fonda samostanskih knjinic
na Koprskem in ju e danes hranijo v Kopru.
Sv. Marta
Tradicionalni kri in temeljni kamen samostanskega kompleksa sv. Marte sta bila
postavljena 29. avgusta 1621, s imer je bilo ugojeno pronji, ex voto, ki so jo Ko
prani naslovili Devici Mariji leta 1573 in jo prosili, naj jih rei kuge.
Za prvega gvardijana novega samostana je bil postavljen pater Marco Belli, ki je bil
sam najzasluneji za prihod kapucinov v Koper (S. Marta, 1921; Naldini, 1700,203).
Kapucinska knjinica sv. Marte ni bila velika, a je bila dobro urejena. Iz leta
1943, se pravi malo pred zaprtjem samostana in preselitvijo knjinice v Zbirni center,
sta se nam ohranila tudi kataloga knjinice, ki so ju naredili e kapucini, in sicer:
Katalog avtorjev po abecednem redu (Catalogo degli autori in ordine alfabetico)
in Predmetni katalog (Catalogo dei libri secondo materia).
V drugi polovici obeh katalogov je tudi Katalog knjig, hranjenih v sobici (Cata
logo dei libri nella "Stanzetta" della Biblioteca dei Padri cappuccini in Capodistria),
in sicer prav tako v abecednem redu avtorjev in po predmetih. Skupno gre torej za 4
kataloge, a ker so strnjeni v dveh zvezkih, govorimo o dveh katalogih.
437
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Ivan M A R K O V I : Z G O D O V IN S K I P O D A T K I O K O P R SK IH S A M O S T A N S K IH K N JI N IC A H , 4 3 3 -4 5 2
438
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Ivan M A R K O V I : Z G O D O V IN S K I PO D A T K I O K O P R SK IH S A M O S T A N S K IH K N JI N IC A H , 4 3 3 -4 5 2
Sv. Ana
Knjinica minoritov observantov pri sv. Ani je brez dvoma naj veja in najbogateja
knjinica te vrste na Koprskem. Poleg knjinice in tevilnih umetnin so v sv. Ani hra
nili e lepo tevilo iluminiranih pozno renesannih kodeksov, kar je sproilo domnevo,
d aje tu v preteklosti obstajala celo delavnica. To domnevo naj bi potrjeval tudi obstoj
nekaterih kodeksov, "ki so ravno pripravljeni za iluminacijo" (Caprin, 1905-1907,68).
Prvi in edini popis vseh kodeksov sv. Ane (in prav tako preostalih cerkva celotne Istre)
je bil opravljen in objavljen e leta 1935 (SantAngelo, 1935). Od takrat, in posebej po
drugi svetovni vojni, seje veliko stvari spremenilo, al veinoma na slabe, in tudi sv.
Ana je ostala brez svojih tevilnih dragocenosti, med katerimi so tudi knjige.
al knjinica sv. Ane nima ohranjene inventarne knjige ali kataloga, vsaj ne tak
nega, ki bi ga napisali duhovniki sami. Kar imamo, so le pozneji popisi (Zbirni cen
ter...), ki so bili opravljeni po preselitvi knjinega fonda iz njenega prvotnega bivalia.
439
ACTA HISTRLAE 9 2001 - 2
Ivan M A R K O V I : Z G O D O V IN S K I P O D A T K I O K O PR SK IH S A M O S T A N S K IH K N JI N IC A H , 4 3 3 -4 5 2
440
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Ivan M A R K O V I : Z G O D O V IN S K I P O D A T K I O K O P R SK IH S A M O S T A N S K IH K N JI N IC A H , 4 3 3 -4 5 2
441
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Ivan M A R K O V I : Z G O D O V IN S K I P O D A T K I O K O PR SK IH S A M O S T A N S K IH K N JI N IC A H , 4 3 3 -4 5 2
Izpraznitev samostanov
Kot smo e uvodoma omenili, so hkrati potekale aktivnosti s strani oblasti (IOLO in
OLO) za izpraznitev samostanov in preselitev vseh redovnikov iz Kopra v Strunjan.
Dne 4. 12. 1948 je koprski Stanovanjski urad poslal odlok (PAK, IOLO, 521/48)
o izpraznitvi poslopja z obrazloitvijo, da se samostan "zaasno zaseda v interesu
ljudstva", kapucinom pa je ponujena monost bivanja v strunjanskem samostanu.
Na pritobo s ej e dne 6 . 12. 1948 pritoil Don Giuseppe Marostica, predstojnik
konventa, in proti ukrepu navedel sledee argumente:
[...] 1. Oetje kapucini se nahajajo v Kopru ve nego tri stoletja, in sicer od leta
1621, poklicani od enoglasne elje koprskega prebivalstva [...] 2. Od tedaj do danes
se misli in elje koprskega ljudstva napram Verski druini niso niti najmanj
spremenile. Dokaz za to so manifestacije ob priliki proslave tristote obletnice prihoda
Oetov (1921) in v naj novejem asu tisoeri izkazi naklonjenosti o priliki, ko je
grozila odstranitev iz mesta. Odredba, ki jo odlok vsebuje, je torej direktna alitev
ljudstva, k ij e v enoglasno izraeno eljo poklicalo v Koper in ne v Strunjan. 3. Ne
spada pod jurisdikcijo civilnih oblasti doloitev sedea za verske skupnosti. To spada
edino v pristojnost generalne kurije verskega reda, kateremu pripada, po predhodnem
sporazumu s cerkvenim kofijskim oblastvom in s podpisanim odobrenjem Svete
stolice, to vse po predpisih Zakonika kanonskega prava. 4. Opraviilo za prisotnost
verske skupnosti v kakem kraju je v potrebi po verski oskrbi, za katero je v
strunjanski coni e skrbljeno potom Oetov Franikanov. 5. Poziv, k i j e naslovljen
na nas, in sicer ne samo na nas kapucine, da se tja preselimo, kae na prej doloen
442
ACTA HISTRIAE - 9 2001 2
Ivan M A R K O V I : Z G O D O V IN S K I PO D A T K I O K O PR SK IH S A M O S T A N S K IH K N JI N IC A H , 4 3 3 -4 5 2
443
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Ivan M A R K O V I : Z G O D O V IN S K I P O D A T K I O K O PR SK IH S A M O S T A N S K IH K N JI N IC A H , 4 3 3 -4 5 2
"3
T o dri. Pred iz d a jan je m o d lo k a o iz p ra z n itv i sa m o sta n a s e j e sta n o v a n jsk a k o m is ija p re p ri a la , ali so
k a p u cin i lastn ik i sam o stan a, in e n iso , ali im ajo re d n o n a je m n o pog o d b o . Iz k a za lo se j e (PA K ,
IO L O , 3 5 /1 9 4 8 ; 5 0 2 /4 8 ), d a j e la stn ik p o slo p ja M e s tn a o b in a K o p e r in d a z n jo k a p u c in i niso
p o d p isali n o b en e n a je m n e po g o d b e. F o rm aln o p ra v n o se tem u ne d a o p o re k a ti in a rg u m e n t dri.
V e n d ar so ob lasti isto asn o e n ak p o sto p ek p o n o v ile s fran ik an i sv. A n e in jih prav ta k o v rgli iz
sam o sta n a , ki p a j e d e ja n sk o bil la st fran ik an o v (P A K , IO LO , 4 9 8 /1 9 4 8 ).
444
ACTA HISTRIAE - 9 2001 2
Ivan M A R K O V I : Z G O D O V IN S K I P O D A T K I O K O PR SK IH S A M O S T A N S K IH K N JI N IC A H , 4 3 3 -4 5 2
445
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Ivan M A R K O V I : Z G O D O V IN S K I P O D A T K I O K O P R SK IH S A M O S T A N S K IH K N JI N IC A H , 4 3 3 -4 5 2
V Zbirnem centru knjinic v Portorou, kije deloval med letoma 1950 in 1953, so
se zbirali verski knjini fondi koprskega okraja, ki so bili v tistem asu brez upravitelja
ali kako drugae zapueni. V Zbirni center so bili prineseni pomembni knjini in tudi
nekateri arhivski fondi cerkvenih ustanov knjinic samostanov sv. Ane in sv. Marte.
Upravitelj Zbirnega centra je bil Roman Savnik, ki je skrbel za to, da so knjige in
drugo gradivo ustrezno postavili in zaitili. Vse gradivo so inventarizirali in skrbno
oznaevali njegovo provenienco. S isto bibliotekarskega stalia lahko z gotovostjo
trdimo, daj e bilo delo v Zbirnem centru opravljeno zelo strokovno in skrbno ter da se
je v njem znalo precej gradiva, ki bi drugae sicer izginilo ali bi bilo unieno (tako je
npr. Savnik reil pred propadanjem knjige iz Dajle, ki so jih nali v neki vlani in
zapueni staji).
Vpraljiv pa je bil nain, kako so bili fondi, ki so jih odnaali v Zbirni center,
zaseeni in/ali nacionalizirani, saj za veino ni nobenih zapisnikov o predaji ali kakih
podobnih dokumentov. Prav tako ni najti nobenega uradnega dokumenta, ki bi ozna
eval uradno odprtje in nato zaprtje Zbirnega centra knjinic v Portorou.
[...] o kakem odloku, ki bi bil objavljen v zvezi z ustanovitvijo Zbirnega centra,
mi ni niesar znanega. Prevzemov ni bilo nobenih, temve smo to opravili, kar sami:
samostana sv. Ane ni bilo ve (vsaj nobenih ljudi tam), tudi ne ljudi v bivem ka
pucinskem samostanu, izjema je bil samostan v Strunjanu, kjer so pa redovniki malo
neprijazno gledali odvzem njihovih (sic!) knjig. Knjige benediktinskega samostana v
Dajli pa sem nael napol v vodi v ovji staji. Segetsko knjinico smo odpeljali in so
kasneje proti temu menda protestirali Hrvatje v svoji Bujini. Zdi se mi, da jim je
bilo e po mojem odhodu v Postojno vse vrnjeno. Skratka: postopek je bil brez nekih
formalnih ceremonij in prevzemov "partizanski", potrebni so bili hitri ukrepi zaradi
dvojne nevarnosti, da knjige nai pogo, ali da jih iztihotapijo Italijani v Trst [...]
(AOKSVKP, 1971/44, Pismo Romana Savnika Sreku Vilharju 26. 2. 1971).
Zbirni Center knjinic v Portorou je priel delovati, [...] potem, ko je tirilanska
komisija strokovnjakov-zgodovinarjev, po naroilu ministrstva za znanost in kulturo
FLRJ v Beogradu, v dneh od 18. do 29. junija 1949 pregledala stanje knjinih fondov
v takratni coni Vojne uprave za STO ob informacijah takratnega efa oddelka za tisk
Jurija Jana (Savnik, 1985, 16; Izvjetaj, 1949).
446
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Ivan M A R K O V I : Z G O D O V IN S K I P O D A T K I O K O P R SK IH S A M O S T A N S K IH K N JI N IC A H , 4 3 3 -4 5 2
Fondi
447
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Ivan M A R K O V I : Z G O D O V IN S K I P O D A T K I O K O PR SK IH S A M O S T A N S K IH K N JI N IC A H , 4 3 3 -4 5 2
448
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Ivan M A R K O V I : Z G O D O V IN S K I P O D A T K I O K O P R SK IH S A M O S T A N S K IH K N JI N IC A H , 4 3 3 -4 5 2
449
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Ivan M A R K O V I : Z G O D O V IN S K I P O D A T K I O K O P R SK IH S A M O S T A N S K IH K N JI N IC A H , 4 3 3 -4 5 2
Ivan MARKOVI
B ib lio te c a c en trale S rek o V ilh a r C ap o d istria, S I-6 0 0 0 K o p e r C ap o d istria, P ia z z a B ro lo 1
e-m ail: iv a n @ k p .sik .si
RIASSUNTO
Nel saggio l'autore si sofferma sull'importanza delle biblioteche conventuali di
Capodistria. Pur essendo meno note al vasto pubblico, le biblioteche ecclesiastiche e
conventuali custodiscono importanti raccolte librarie che vi si sono consrvate nel
corso dei secoli. La biblioteca del Convento dei Domenicani, della quale a Capo
distria non e rimasta traccia alcuna e se ne addirittura dimenticata l'esistenza, per
la sua apertura al pubblico e la ricchezza del fondo era considerata la piu
importante biblioteca della citt. In seguito alia soppressione del convento i libri dei
domenicani passarono in un primo momento a Trieste, nella neo costituita Biblioteca
Cvica e di li alia biblioteca del Seminario teolgico di Gorizia, dove tuttoggi si
trova quanto ne rimane.
Altre importanti raccolte librarie esistevano nei conventi di S. Amia e S. Marta.
Alia fine della seconda guerra mondiale le due biblioteche sono State nazionalizzate
dalle autorit jugoslave e trasferite nelVapposito Centro di raccolta delle biblioteche -
Portorose ed alia chiusura di quest'ultimo nella Biblioteca cvica di Capodistria,
hodierna Biblioteca centrale Sreko Vilhar. Negli anni Settanta parte del fondo com
prndeme i libri provenienti dai conventi di S. Amia e S. Marta stata restituita alia
chiesa, mentre una parte rimasta all'odierna Biblioteca centrale S. Vilhar di Capo
distria.
VIRI IN LITERATURA
AOKSVKP - Arhiv Osrednje knjnice Sreka Vilharja Koper.
ARHIV NUK - Arhiv Narodne in Univerzitetne knjinice. Ljubljana.
PAK, Gravisi - Pokrajinski Arhiv Koper (PAK), Fond Gravisi, fasc. 53 - Capo
distria, Novembre 1806, Lettera di Girolamo Gravisi al prefetto Calafati.
PAK, IOLO - PAK, Istrski okroni ljudski odbor.
Alisi, A. (1937): Chiesa e convento di S. Domenico di Capodistria. Memorie Do-
menicane, s.l.
450
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Ivan M A R K O V I : Z G O D O V IN S K I PO D A T K I O K O P R SK IH S A M O S T A N S K IH K N JI N IC A H , 4 3 3 -4 5 2
451
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Ivan M A R K O V I : Z G O D O V IN S K I PO D A T K I O K O PR SK IH S A M O S T A N S K IH K N JI N IC A H , 4 3 3 -4 5 2
452
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Mojca GUEK
Z av o d z a v arstv o k u ltu rn e d e d i in e S lo v e n ije - O b m o n a e n o ta P iran
S I-6 3 3 0 P iran , T rg b ra tstv a 1
IZVLEEK
Romanska krstilnica sv. Janeza Krstnika je del stolninega kompleksa (znail
nega za oglejski patriarhat), ki so ga zaeli graditi najverjetneje ob ustanovitvi
koprske kofije. eprav je bila krstilnica vekrat temeljiteje predelana in ni izgubila
svojega srednjevekega znaaja, jo uvramo med najstareje ohranjene arhitekture
mesta. Rezultati konservatorskih raziskav natanneje priajo o arhitekturnih spre
membah in stavbnem razvoju spomenika. V primeru predstavljenega spomenika lah
ko kot pomembno nalogo v spomenikem varstvu spremljamo pregled in razvoj doku
mentacije, nain dokumentiranja, pomen izdelane dokumentacije v sklopu konser
vatorskih raziskav, njeno nadaljnjo uporabo v kontekstu predstavile strokovnega
dela in na koncu tudi kot podlago za izdelavo projektov prezentacije spomenika.
Uporaba novih tehnologij omogoa iro uporabo izdelane dokumentacije, vendar le
pod pogojem, da so izdelki rezultati interdisciplinarnega dela tima strokovnjakov, ki
sodelujejo med seboj e v zasnovi naloge, cilji pa morajo vsem biti znani.
453
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
M o jca G U E K : K R S T IL N IC A S V . J A N E Z A K R S T N IK A V K O P R U 4 5 3 -4 7 6
ABSTRACT
The Romanesque baptistery o f St. John the Baptist is part o f the cathedral's
complex (characteristic o f the Aquileia Patriarchate), which was probably began to
be built soon after the Diocese o f Koper was established. Although the baptistery had
been thoroughly reconstructed a number o f times and had not lost its mediaeval
character, it is ranked among the town's oldest pieces o f architecture. The results o f
the carried out conservational research bear witness to the monument's architectural
development and changes. In the presented monument we can follow, as an impor
tant task o f the cultural heritage conservation, the development o f its documentation,
the manner o f documenting, the significance o f the documentation prepared within
the framework o f the conservational research, its further use in the professional work
presentation and, in the end, the background fo r the preparation o f the monument
presentation projects. New technologies enable a wider application o f the prepared
documentation, although only on condition that the products are a result o f inter
disciplinary work by a team o f experts who began to cooperate already during the
preparation o f the basic plan o f the project, while its objectives should be known to
all o f them.
454
ACTA HISTRIAE *>9 * 2001 - 2
M ojca G U E K : K R S T IL N IC A S V . JA N E Z A K R S T N IK A V K O P R U . ..., 4 5 3 -4 7 6
455
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
M ojca G U E K : K R S T IL N IC A S V . JA N E Z A K R S T N IK A V K O PR U . .... 4 5 3 -4 7 6
456
ACTA HISTR1AE 9 2001 2
M ojca G U E K : K R S T IL N IC A S V . JA N E Z A K R S T N IK A V K O P R U 4 5 3 -4 7 6
Sl. 2: Koper - katastrski nart 1819: detajl (hrani Dravni arhiv v Trstu).
Fig. 2: Capodistria mappa catastale del 1819: particolare
(Archivio di Stato Trieste).
457
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
M o jca G U E K : K R S T IL N IC A S V . JA N E Z A K R S T N IK A V K O P R U . . . . , 4 5 3 -4 7 6
458
ACTA HISTRIAE 9 * 2001 2
M ojca G U E K : K R S T IL N IC A S V . J A N E Z A K R S T N IK A V K O P R U 4 5 3 -4 7 6
459
ACTA HISTRIAE 9 - 2001 2
M ojca G U E K : K R S T IL N IC A S V . JA N E Z A K R S T N IK A V K O P R U . . . . , 4 5 3 -4 7 6
460
ACTA HISTRIAE - 9 2001 2
M ojca G U E K : K R S T IL N IC A S V . JA N E Z A K R S T N IK A V K O P R U 4 5 3 -4 7 6
461
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
M ojca G U E K : K R S T IL N IC A S V . J A N E Z A K R S T N IK A V K O P R U 4 5 3 -4 7 6
462
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
M ojca G U E K : K R S T IL N IC A S V . J A N E Z A K R S T N IK A V K O P R U . . .., 4 5 3 -4 7 6
463
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
M ojca G U E K : K R S T IL N IC A S V . JA N E Z A K R S T N IK A V K O P R U . . . . . 4 5 3 -4 7 6
Kot barono predelana kapela seje ohranila do leta 1934, ko seje beneki arhitekt
konservator Ferdinando Forlati v duhu Atenske karte in italijanske doktrine obnove
spomenikov11 lotil prenove kapele Karmelske matere boje. Sakralni objekt je
izoliral tako, d aje najprej odstranil vse stavbe, ki so se naslanjale nanj. V notranjini
je odstranil vso barono dekoracijo, zaprl barone okenske odprtine in ponovno odprl
gotska okna ter odstranil prizidan baroni prezbiterij. Ob tem njegovem "ienju"
arhitekture je posamezne okenske odprtine, ki se niso ohranile z vsemi detajli, tudi
rekonstruiral po bolje ohranjenih, ob gotski predelavi izdelanih odprtinah nekdanje
464
ACTA H IST R .' k * 9 2001 2
M o jca G U E K : K R S T IL N IC A S V . J A N E Z A K R S T N IK A V K O P R U 4 5 3 -4 7 6
465
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
M o jca G U E K : K R S T IL N IC A S V . J A N E Z A K R S T N IK A V K O P R U 4 5 3 -4 7 6
466
ACTA IIISTRTAE 9 2001 2
M ojca G U E K : K R S T IL N IC A S V . JA N E Z A K R S T N IK A V K O P R U 4 5 3 -4 7 6
Zaradi kasnejih faz projektne naloge je bi izdelan osnovni ini model; kot baza
za vnos podatkov ponazarja le njegovo geometrino obliko in poloaj v prostoru
(Fras Kosmatin, 1997, 91-96). Za nekdanjo krstilnico je bil izdelan tudi ploskovni
model, ki gaje mono barvati, seniti in skrivati linije, kar je pomembno za prihodnjo
uporabo dokumentacije v strokovne in promocijske namene.
Zaradi novih georadarskih raziskav na Titovem trgu in trgu ob rotundi smo lahko
dopolnili fotogrametrini posnetek rotunde z obravnavo spomenika v trnem pro
storu. Nedestruktivne georadarske raziskave trnega tlaka in tal smo razirili na ce
lotni trni prostor. Izdelan je bil situacijski nart za obmoje med nekdanjo krstilnico,
stolnico in Patriarhovim stolpom ter delom Trubarjeve ulice zaradi navezave na Titov
trg. Za potrebe georadarskih raziskav so bile izmerjene referenne toke kot izho
dine pozicije raziskav, tako daje bila zagotovljena prostorska kompatibilnost tudi v
povezavi z mestno geodetsko mreo. V obravnavanem primeru, v katerem so sode
lovali strokovnjaki razlinih strok (geodeti, geologi, arheologi), smo prvi nartovali
delo interdisciplinarno e v zaetku projekta, tako da smo lahko v novo izdelano
dokumentacijo vnesli rezultate georadarskih raziskav.
Ko so bila dela prezentacije zunanjine nekdanje krstilnice zakljuena, smo
prieli z deli za prezentacijo notranjine. e pred odloitvijo, da bomo nadaljevali z
nedestruktivnimi raziskavami kupole, smo ob odstranitvi slike na platnu Krst v
Jordanu v temenu kupole odkrili fresko Kristusa Pantokratorja, ki sodi v as gotske
predelave stavbe. Novoodkrita freska dokazuje, da je bila celotna kupola ometana in
poslikana, zato je bila odloitev o nujnih predhodnih nedestruktivnih raziskavah
notranjine utemeljena. Pred nadaljevanjem sondanih raziskav smo celotno notranj
ino in e posebej kupolo pregledali s pomojo termografije, in sicer z namenom, da
bi odkrili morebitne ostanke starega ometa in pokodbe ostenja in kupole, ki niso
vidne s prostim oesom, saj so prekrite z ometom, ki ga bo treba v nadaljevanju del
467
ACTA HISTRIAE 9 2001 * 2
M o jca G U E K : K R S T IL N IC A S V . JA N E Z A K R S T N IK A V K O P R U 4 5 3 -4 7 6
468
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
M ojca G U E K : K R S T IL N IC A S V . J A N E Z A K R S T N IK A V K O P R U 4 3 3 -4 7 6
beleenju trenutnega stanja arhitekturne dediine je e zelo stara. Zato nam e danes
veliko pomenijo risbe razlinih umetnikov in arhitektov, ki so v asu humanizma
prikazovali ruevine arhitektur pomembnih kulturnih sredi in mestnih nartov. Z
razvojem sodobne doktrine spomenikega varstva pride do prelomnice s sprejemom
Atenske listine leta 1933, ki e govori o dokumentiranju spomenikov. iroki pojem
dokumentiranja je bil podrobneje obravnavan v temeljni listini spomenike slube, ki
je bila sprejeta v Benetkah leta 1964 in prinaa zahtevo po podrobnem doku
mentiranju spomenika pred posegi in po njih, s posebnim poudarkom dokumentiranja
posega samega z analitinim in kritinim pristopom ter obvezno dopolnitvijo s foto
grafijo. Beneka karta je bila sprejeta po celem svetu, njena vsebina pa je do da
nanjih dni doivela le posamezne dopolnitve s samostojnimi listinami, tako da so
njena priporoila in napotki e danes del temeljne doktrine spomenikega varstva.
Pomembni sta dve osnovni nalogi dokumentiranja arhitekture v spomeniki slubi,
to je izdelava arhitekturnih posnetkov obstojeega stanja arhitekture in dopolnjevanje
te arhitekturne dokumentacije s konservatorskimi raziskavami. Natanen prenos
obstojeega stanja arhitekture iz tridimenzionalnega stanja v dvodimenzionalno risbo
(tlorisi, fasade, prerezi) temelji na natanni metodi merjenja (Schmidt, 1996). V pro
cesu konservatorskih raziskav, ki jih vodi konservator, uporablja kot podlogo za
svoje delo topografsko arhitekturno dokumentacijo. V praksi seje pokazalo, d aje e
pri prvi temeljni nalogi dokumentiranja obstojeega stanja spomenika pomembno
sodelovanje konservatorja z izvajalci snemanja in izdelave temeljne dokumentacije,
saj bo ta izdelek podlaga za nadaljnje delo. Med konservatorske raziskave nedvomno
sodijo tudi raziskave arhitekture, imenovane "Bauforschung", ki zajemajo raziskavo
strukture in substance, zgodovinski razvoj stavbe ali zidane strukture s poudarkom na
njenem spreminjanju v smislu procesa gradnje z ustreznimi analizami (Wolters,
1996). Ob tem je seveda pomemben dele posameznega konservatorja, ki bo svoje
znanje in rezultate raziskav uporabljal pri interpretaciji obravnavanega arhitekturnega
spomenika, saj je konni cilj njegovega dela prezentacija spomenika. Pri konser
vatorskih raziskavah mora biti vkljueno sodelovanje z matinimi vedami v kon-
servatorstvu in obvezno interdiciplinarno delo med arheologi, arhitekti, restavratorji
in umetnostnimi zgodovinarji. Ob tem pa ne smemo pozabiti na pomen temeljne
arhitekturne dokumentacije, ki jo prav vsi sodelujoi nujno potrebujejo za svoje
raziskovalno delo; zato je v interdisciplinarno konservatorsko delo treba vkljuiti tudi
geodete in arhitekte, ki snemajo in izdelujejo arhitekturno dokumentacijo.
Na predstavljenem primeru nekdanje krstilnice sv. Janeza Krstnika, imenovane ro
tunda Carmine, lahko spremljamo pomen in razvoj arhitekturne dokumentacije v dolo
enem asu. Ker proces obnove in prezentacije tega spomenika poteka izredno poasi,
intenzivneje od leta 1976 dalje, lahko v teh dobrih dveh desetletjih preuujemo razvoj
konservatorske stroke kot tudi metode dokumentiranja arhitekture. Ideja o popolni in
natanni dokumentaciji je bila vedno privlana, eprav so bile tehnoloke monosti
469
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
M ojca G U E K : K R S T IL N IC A S V . JA N E Z A K R S T N IK A V K O P R U 4 5 3 -4 7 6
470
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
M o jca G U E K : K R S T IL N IC A S V . J A N E Z A K R S T N IK A V K O P R U 4 5 3 -4 7 6
zanjo razline. Zato nista napani odloitev in elja, ki sta seveda vezani na finanne
monosti, da se v naj veji moni meri uporabijo sodobne metode fotogrametrinega
snemanja z nadaljnjo obdelavo, ki jih omogoa sodobna raunalnika tehnologija. V
sodelovanju med izvajalci sodobne fotogrametrine dokumentacije in konservatorji
pomeni pri obravnavanem spomeniku poseben izziv dopolnitev sodobne dokumen
tacije s starejo dokumentacijo, kije omejena predvsem na redke ohranjene fotografije
in risbe arhitekta konservatorja Forlatija, ki je edini zabeleil stanje barone predelave
tega spomenika. Njegovi posegi so temeljito spremenili nekdanjo kapelo, saj ji je vrnil
njeno skozi stoletja izgubljeno srednjeveko podobo. Zaradi finannih ovir ni bilo
vedno mogoe imeti pravoasno izdelane dobre dokumentacije obstojeega stanja
spomenika, v katero bi lahko vnaali rezultate razlinih konservatorskih raziskav, son
diranja in nedestruktivnih raziskav. Arheoloke zaitne raziskave so potekale v ve
fazah v notranjini kot tudi na zunanjini ob obodu spomenika. Ob tem je bila na
rejena klasina arheoloka dokumentacija z ronim merjenjem in izrisom na milime-
terskem papirju. Noveje raziskane arheoloke plasti so bile odstranjene, zato niso ve
mone ponovne meritve. Zato smo se odloili, da vso starejo dokumentacijo, k ije iz
delana dvodimenzionalno, vnesemo v najnovejo dokumentacijo. Pri tem delu pa je se
veda ponovno potrebno sodelovanje med konservatorji in izdelovalci dokumentacije.
Rezultat temeljitega in natannega dokumentiranja kot tudi z dokumentacijo po
vezanega intenzivnega tudija vzrokov pokodb opene kupole, ki jo lahko datiramo
okoli leta 1300, je odkritje napake, k ije bila napravljena e v asu barone prenove
krstilnice. V asu barone obnove sta bili verjetno zamenjani strena konstrukcija in
kritina. Iz strmeje in s kamnitimi skrlami krite strehe, k ije imela moneji naklon, je
bila zaradi uporabe opene kritine stoasta streha v vrhu zniana, tako d aje bil njen
naklon poloneji. Ob pregledu podstreja so bili na stiiih strene konstrukcije, ki
je lesena, z zidom, najdeni ostanki kamnitih skrl. Z znianjem strene konstrukcije in
spremenjeno streho, ki se je pod svojo teo posedla in upognila lesene nosilne
tramove, se je naslonila na openo kupolo, ki je dobila nekaj vejih razpok, pote
kajoih od vrha kupole proti steni. Zaradi kritinega stanja kupole se je bilo treba
takoj lotiti izdelave projektne dokumentacije statine sanacije celotnega objekta.
Kljub nenehnim finannim problemom in zahtevnega posega bo v naslednjih letih s
podporo Ministrstva za kulturo RS in Mestne obine Koper stekla nujna statina
sanacija nekdanje krstilnice.
Cilj konservatorskega in restavratorskega dela na spomeniku so sanacija dolo
enega slabega stanja spomenika, ohranjanaje spomenika za prihodnje rodove in nje
gova primerna prezentacija. Dokumentiranje je faza dela, ki belei stanje, ohranjenost
in postopke na spomeniku. Dokumentacija je potrebna tudi za projektantsko delo na
spomeniku. V primeru nekdanje koprske romanske krstilnice je zunanjina spome
nika predstavljena kot neometana stavba, ki kae sistem gradnje iz klesanih kamnitih
blokov, fasada je le fugirana, tako da so vidne razline predelave stavbe v strukturi
471
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
M o jca G U E K : K R S T IL N IC A S V . J A N E Z A K R S T N IK A V K O P R U . . . . , 4 5 3 -4 7 6
zidu. Prav tako bo tudi notranjina nekdanje krstilnice prezentirana z vsemi vidnimi
predelavami, ki so ohranjene v ostenju objekta. Ob tem bo zelo pomembna razlaga
predelav v obliki zloenk, razstave in publikacij.
Zakljuki
472
ACTA H i STRIAE 9 2001 2
M ojca G U E K : K R S T IL N IC A S V . J A N E Z A K R S T N IK A V K O P R U 4 5 3 -4 7 6
Mojca GUCEK
Istitu to p e r la tu te la dei b e n i c u ltu ra li - u n it te rrito ria le d i P iran o
S I-6 3 3 0 P iran o , P ia z z a F rate lla n z a 1
e-m ail: m o jc a .g u c e k @ g u e s t.a m e s.si
RIASSUNTO
L'ex battistero capodistriano di San Giovanni Battista, chiamato in seguito Ro
tonda del Carmine, e uno degli edifici piu antichi della cittd e gli elementi sdlisdci lo
collocano fra i monumend di poca romnica. Assieme all'antica basilica romnica,
sede della dicesi, testimonia la forte influenza del modello aquileiese, che com
prende anche il campanile. II Cristianesimo si espandeva pariendo dall'importante
centro storico e religioso di Aquileia ed dunque probabile che firono proprio i
patriarchi, all'poca del loro dominio su Capodistria, a patrocinare la costruzione
del complesso basilicale e fo r se, addirittura, afondarlo. La cattedrale e il battistero,
attraverso la loro lung a e tumultuosa storia, hanno sbito numero si rimaneg-
giamenti, ma proprio quest'ultimo, a dispetto degli interventi, ha mantenuto il suo
carattere romnico; soprattutto grazie ai primi lavori di restauro eseguiti fra gli
anni 19331935, quando Ferdinando Forlad lo "ripuli" dalle aggiunte eseguite nel
corso dei secoli, specie in eta barocca. II suo intervento era volto a metiere in rilievo
le caratteristiche medievali delVedificio; la struttura del muro perimetrale e della
cupola sono comunque originali in tutti i loro dettagli.
A causa di opportuni interventi di risanamento statico e per la presentazione del
battistero, stato necessario stilare una documentazione architettonica precisa sullo
stato attuale del monumento, che va intgrala con i risultati degli studi di con-
servazione, e preparare i progetti di presentazione. II monumento presenta diversi
strati di interventi, che vanno valorizzati adeguatamente, documentad e presentad.
La moderna metodologa di ricerca nel campo della conservazione importante
anche perch ha permesso di individuare, le cause delle lesioni alia cupola, che
andranno sanate per preservare il battistero per i posteri. Le ricerche sullo sviluppo
473
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
M ojca G U E K : K R S T IL N IC A S V . JA N E Z A K R S T N IK A V K O P R U 4 5 3 -4 7 6
VIRI IN LITERATURA
Alisl, A. (1932): Duomo di Capodistria. Roma.
Bergamini, G., Tavano, S. (1997): Storia dell'Arte nel Friuli Venezia Giulia. Reana
del Roiale/Udine.
Bernik, S. (1968): Organizem slovenskih obmorskih mest Koper Izola Piran. Ljub
ljana.
Brato, R., Peri, J. (1986): Koprska cerkev skozi stoletja, Prispevki k zgodovini
Kopra/Contributi per la storia di Capodistria, (Koper med Rimom in Benetka-
mi/Capodistria tra Roma e Venezia). Ljubljana, 57-64.
Brejc, T. (1983): Slikarstvo od 15. do 19. stoletja na slovenski obali, topografsko
gradivo. Koper.
Caprin, G. (1968): L'lstria nobilissima. II. Trieste.
Cherini, A. (1993): La rotonda dei Carmini. Trieste.
Eri, M. (1993): Poizkus uvodnih dendrokronolokih analiz lesa iz ostreja bap-
tisterija Sv. Janeza Krstnika v Kopru. Arheo, 9. Ljubljana, 70-75.
Eri, M., Umek, A., upani, M. (1997): Datacija lesa iz ostreja kapele Kar-
melske Matere boje v Kopru in poizkus zgodovinske umestitve. Annales, 10.
Koper, 97-104.
De Franceschi, C. (1952): Delle origini di Capodistria e del suo vescovato. Venezia.
Forlati, F. (1956): II Battistero romanico di Capodistria. Atti e Memorie della
Societa Istriana di Archeologia e Storia Patria, vol. IV NS. Venezia.
Guek, M. (1997): Metodologija zavarovalnih konservatorskih raziskav v Marijini
rotundi v Kopru in nova odkritja. Annales, 10. Koper, 81-86.
Guek, M., Fras, M., Sokin, M. (1997): Rotunda Carmine: case study. Studies in
ancient structures: proceedings of the International Conference, July 14-18, 1997
Istanbul, Turkey. Istanbul, YTU Faculty of architecture, 115-124.
474
ACTA HISTRIAE 9 2001 - 2
M ojca G U E K : K R S T IL N IC A S V . J A N E Z A K R S T N IK A V K O P R U . . .., 4 5 3 -4 7 6
475
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
M ojca G U E K : K R S T IL N IC A S V . J A N E Z A K R S T N IK A V K O P R U 4 5 3 -4 7 6
476
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
eljko DUGAC
H rv a tsk a a k ad e m ija zn an o sti i u m je tn o sti, Z a v o d za p o v ije st i filozofiju znanosti,
IZVLEEK
lanek obravnava predmete, darovane v istrskih svetiih kot izraz pronje in/ali
zahvale, povezane z razlinimi zdravstvenimi teavami ljudi med 17. in 20. stoletjem.
Preuevani so darovi zaobljube, ki so bili izdelani iz srebra in ponazarjajo dele
lovekega telesa, in darovi, ki so na simboline in asociativen nain povezani z
doloenim delom lovekega telesa in njegovo boleino ali pokodbo, kot na primer
bolnikova oblaila, nakit in ortopedski pripomoki. Na osnovi terenskega razisko
vanja so ugotovljene lokalitete, na katerih so se ohranili votivni predmeti, medtem ko
so na osnovi podatkov iz ustnega izroila zabeleene danes e izumrle oblike votivnih
darov in obiaji taknega darovanja.
Kljune besede: darovi zaobljube, votiv, narodna medicina, Istra, 17. stoletje, 20.
stoletje
EX VOTO IN ISTRIA
SINTESI
Uarticolo tratta gli ex voto riguardanti problemi di salute, offerti nei santuari
delVIstria tra il XVII ed il XX secolo in segno di preghiera e/o ringraziamento per
grazia ricevuta. Sono pree in esame ojferte votive confezionate in argento e
rappresentanti arti del corpo umano,. ed ex voto che, in maniera simbolica o per
associazione, ricordano determinate parti del corpo umano, il dolore o le lesioni
sofferte; ad esempio indumenti, gioielli e apparecchi ortopedici del malato. Mediante
indagine sul campo sono stati individuati i luoghi in cui sono conservati i doni votivi,
mentre sulla base di tradizioni orali sono descritte forme di ex voto ormai scomparse
e usanze che accompagnavano tali ojferte.
Parole chiave: ojferte votive, ex voto, medicina popolare, Istria, XVII secolo, XX
secolo
A li
ACTA HISTRIAE * 9 2001 2
eljk o D U G A C : V O T IV N I D A R O V I Z A Z D R A V L J E U ISTRI, 4 7 7 -4 8 8
Uvod
Pod pojmom votiv ili zavjetni dar u ovom prilogu podrazumijeva se predmet koji
je trodimenzionalnog oblika i koji prikazuje razliite dijelove ljudskog tijela. Zbog
svoga izgleda on se naziva identifikacijski ili anatomski votiv. Obraduju se i votivi u
obliku razliitih predmeta koji se simbolino i asocijativno veu uz odredeni dio ljud
skog tijela i njegovu bolest ili ozljedu. Takvi su predmeti obino odjea, nakit, raz-
liita ortopedska pomagala i orada iz svakodnevne uporabe koja su izazvala ozljedu.
Votivi kao predmeti koji se svojim simbolinim, asocijativnim ili konvencio
nalnim oblikom veu uz pronju i/ili zahvalu molitelja (Makarovi, 1991, 8) nalaze se
na podruju susreta pukog i slubenog, etnolokog i teolokog, medicinskog i antro-
polokog. U sebi objedinjuju pretkransko naslijede, magino-mistine elemente,
folklor, ali i zahtjeve svoga vremena.
Unato tomu to se ve 1896. u Zborniku za narodni ivot i obiaje junih Sla-
vena javljaju zapisi koji govore o darivanju votiva,1 hrvatska i slovenska znanstvena
javnost opsenije se izvjeuje o votivima od tridesetih godina 20. stoljea kada su
objavljeni radovi N. Kus Nikolajeva (Kus Nikolajev, 1928, 37-45), i M. S. Filipovia
1 "Sveti j e R o k z ag o v o rn ik o n ih , k o ji b o lu ju n a n o g a m a ili ru k a m a . T aj d an d ri n a ro d za sv e ta k i po -
lazi n a pro ten je. K od m ise d a ru je n a o lta r n o v ce, v la k n o , svijee, ru k e i noge, to su ih lic ita ri n a
p ra v ili od vo sk a" (H o rv at, 1896, 244).
478
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
eljk o D U G A C : V O T IV N I D A R O V I Z A Z D R A V L J E U ISTRI. 4 7 7 -4 8 8
479
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
eljk o D U G A C : V O T IV N I D A R O V I Z A Z D R A V U E U ISTRI, 4 7 7 -4 8 8
480
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
eljk o D U G A C : V O T IV N I D A R O V I Z A Z D R A V U E U ISTRI. 4 7 7 -4 8 8
481
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
eljk o D U G A C : V O T IV N I D A R O V I Z A Z D R A V U E U ISTRI, 4 7 7 -4 8 8
U svetita Blaene Djevice Marije hodoastilo se kod svih vrsta tjelesnih bolesti.
Hodoaa su se obino odvijala na Gospine blagdane od kojih su najznaajnij
Marijino Uzaae (15. 8.) i Rodenje (10. 9). U Istri su posebno tovana slijedea
marijanska svetita:
- Za ljude iz Viinade i okolice to je svetite Majke Boje u Bojem Polju, te sve-
tite Majke Boje od Prikazanja u Strunjanu i Majke Boje od Milosti u Bujama
(Baf, 1998).
- Okolica Novigrada hodoastila je do Majke Boje Ilirske u Novigrad.
- Umaani do Gospe alosne (Jelovac, 1998).
- Pore i okolica do Majke Boje od Zdravlja u Poreu (Bartoli, 1998a).
- Pazintina je hodoastila do Majke Boje na krilinah u Bermu (Masini, 1998).
- minjani i okolica hodoastili su do svetita koje se nalazi izmedu Zminja i
Svetvinenta koje su nazivali Majka Boja Svetomore (Rupnik, 1997).
- Motovunci do Majke Boje na ubjentu kod sela Meluni.
- Okolica Buzeta i mjesta pod zapadnim obroncima Uke hodoastila su do Bla
ene Djevice Marije od Karmela na Boljunskom Polju (Katun) (Udovii, 1998).
- Labintina je hodoastila do Majke Boje na Drenu u umber (Bartoli, 1998b).
- Istona istarska obala je hodoastila u Hreljie (Princ, 1998).
- Stanovnici podno istonih obronaka Uke ili su do Majke Boje u Kraj.
- Vodnjan i okolica do Majke Boje Traverse, a Puljani do ijane (Jeleni, 1998).
Istarski votivi
482
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
eljk o D U G A C : V O T IV N I D A R O V I Z A Z D R A V U E U ISTRI, 4 7 7 -4 8 8
483
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
eljk o D U G A C : V O T IV N I D A R O V I Z A Z D R A V L JE U ISTRI, 4 7 7 -4 S S
tada je kao zavjetni dar prinoen moliteljiin donji platneni dio odjee zvan kamiot.
Povrede ekstremiteta i drugih dijelova tijela vrlo su cesto iskazivane i zavjetnim
darovima u obliku razliitog oruda koje je sluilo u svakodnevne svrhe i koje je
prilikom rada izazvalo ozljedu (Dugac, 1999, 71-76).
Darivanje odjee kao zavjetnog dara zabiljeeno je prema navodima anonimnog
kazivaa i u Strunjanu. Tamo je ezdesetih godina 20. stoljea jedna ena darovala
svoju vjenanu haljinu kao zavjetni dar za ozdravljenje svoga supruga oboljelog,
navodno, od tumora na mozgu. Taj je dar kasnije upotrijebljen za izradu albe i po
krivala za misni stol.
Zakljuak
Anatomski votivi, tj. votivi koji plastino prikazuju pojedine tjelesne organe ili
cijelo tijelo te votivi simboliko-asocijativnog karaktera kao to je odjea, orude,
nakit itd., pradavni su posrednici u komunikaciji izmedu ljudskog i boanskog, prili
kom razliitih ivotnih tegoba, osobito kod pojave bolesti.
Zavjetnim se darovima izraava puki analogijski nain razmiljanja prema kojem
stanoviti predmet moe predstavljati cjelinu kao to je tjelesni organ ili cijelo tijelo.
Votiv u svijesti moliteIja predstavlja produetak njegova tijela, produetak koji je u
mogunosti predstavljati tijelo i izmoliti uinkovit, ozdravljujui utjecaj na pravo
fiziko tijelo. Prineseni je predmet trebao osigurati nazonost molitelja i onda kada
on tjelesno ode iz svetita, a time i neprestanu molitvu i podsjeanje svea na odre-
denu potrebu ili neprestanu zahvalu na primljenu dara. Kroz to se jasno izraavaju
poznati imitativni i prijenosni magijski obrasci (Frazer, 1977, 20-21) koji su se
spretno upleli u puke oblike pobonosti.
O slinim obiaj ima uporabe votiva izvjetava nas i L. Kriss-Rettenbeck u svojim
opsenim istraivanjima zavjetnih darova u srednjoj Europi (usp. Kriss Rettenbeck,
1971). Razliiti ikonografij ski prikazi takoder uprizoruju izgled starih protenita i
votiva u njima.2 Sve su to svjedoanstva koja govore da naini zavjetnog darivanja u
Istri nisu usamljeni, nego su dijelom ustaljene pojave proirene diljem Europe.
Doba nakon drugoga svjetskog rata, a napose pokoncilsko doba s promjenama u
sluenju obreda i modernizacija crkava, uvelike je smanjilo i reguliralo te stare
obiaje te je zavjetno darivanje, pritisnuto suvremenim potrebama i ukusom, po-
primilo nova obiljeja. Zub vremena, este preinake ali i ignorancija i vandalizam,
unitio je tekstilne votive i razliite oblike orada i ortopedskih pomagala, pa je
njihova primjena postupno padala u zaborav.
2 D rv o re z L ijep e M arije iz R eg e n sb u rg a k o jeg j e d v a d ese tih g o d in a 16. sto lje a n a in io M ich ael
O sten d o rfe r p rik a z u je trijem c rk v e p rep u n raz n o v rsn ih a n ato m sk ih v o tiv a , a la ta i d ije lo v a odjee,
p re m a n je m u m o em o p re tp o sta v iti d a j e slin o m o g la izgledati i u n u tra n jo st c rkve svete Foke kraj
B atv aa.
484
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
eljk o D U G A C : V O T IV N I D A R O V I Z A Z D R A V L J E U ISTRI, 4 7 7 -4 8 8
Uporaba zavjetnih darova koje resi osobnost molitelja (bilo da ih je molitelj sam
izradio ili su bili dijelovi moliteljeve svagdanje uporabe) u nae je vrijeme u Istri
potpuno nestala, a prijeti opasnost da se izgubi i spomen na njih. Jednako se tako
uporaba anatomskih votiva u Istri u dananje vrijeme potpuno izgubila to je u
suprotnosti s ostalim dijelovima Hrvatske i Slovenije gdje se jo mogu pronai sve-
tita gdje je taj oblik darivanja iv (usp. Dugac, 2000, 95-107).
Do sada provedeno istraivanje na podruju Istre utvrdilo je da je koliina
ouvanih votivnih predmeta te pisanih svjedoanstava o njima mala. Podaci iz
usmene povijesti, naprotiv, otkrivaju vane podatke o rijetkom tipu votivnog dari
vanja koji se koristio u crkvi Svete Foke kraj Batvaa. On predstavlja vezu s pra
davnim oblicima votivnog darivanja kakvi su se susretali u antiko doba, a zatim su u
modificiranom obliku biljeeni u srednjovjekovnim svetitima diljem kranske
Europe. Taj se obiaj na podruju Istre zadrao sve do sredine 20. stoljea, a zatim je
nepovratno izgubljen.
eljko DUGAC
C ro a tia n A cad em y o f S c ie n c es an d A rts, In stitu te o f H isto ric a l R ese arch a nd P h ilo so p h y o f S cience,
D e p artm e n t o f H isto ry o f M e d ic a l S cien ces, H R - 1000 Z agreb, D em etro v a 18
e-m ail: d u g a c @ h a z u .h r
SUMMARY
Votive offerings are objects with which people wish to establish a communication
with divinity and to obtain, by prayer, a positive impact on somebody's health.
Considering that certain objects kept in the Archaeological Museum in Pula could
not be fully confirmed as having been truly associated with the offerings given in
connection with health and illness, the research carried out so fa r has confirmed that
the oldest material and archive traces about votive offerings are linked to the 17th
century health. The artefacts were found in the Sanctuary o f the Mother o f Grace in
Buje. They were made o f silver embossed plates indicating different parts o f the
human body. The archival records in the sanctuary confirm their presence in 1644
and 1651. This date was also confirmed by the stylistic characteristics o f the
offerings.
Silver votive reliefs indicating the human body were also found in the Sanctuary
o f the Mother o f Grace at Sijana. According to their stylistic features, they were
dated to the 19" century. No archival documentation that would reveal any kind o f
details as fa r as these finds are concerned has been found.
On the basis o f the oral tradition collected in the area o f Vodnjan Deanery,
485
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
eljk o D U G A C : V O T IV N I D A R O V I Z A Z D R A V L J E U ISTRI, 4 7 7 -4 8 8
accounts on votive offerings in the Church o f St. Foka near the village o f Batvai
were recorded. All the offerings from this church were indeed destroyed during
World War II as well as after, but the oral tradition in respect o f these offerings is
still veiy much alive. They comprised o f the sick person's clothing, his everyday
tools, orthopaedic implements and jewellery. The clothing, orthopaedic implements
and jewellery symbolically delineated various sick part o f the human body, while the
everyday tools indicated different wounds. Such votive offerings have their roots in
the pagan comprehension o f objects and their role in the origin o f illness and as such
bear witness to the old customs in use in the region oflstria until the 20n century.
Key words: votive offerings, ex voto,folk medicine, Istria, 17th century, 2(fh century
IZVORI I LITERATURA
Alaupovi Gjeldum, D. (1997): Sveti Klement u pukoj pobonosti Poljica. Etimo
lgica Dalmatica 6/'97. Split, Etnografski muzej, 147-164.
Baf, A. (1998): Alojzije Baf, upnik u Viinadi. Usmeno priopenje. Pismena bilje-
ka u autorovoj arhivi.
Badurina, A. (1990): etmaest svetih pomonika. U: Badurina, A. (ed.): Leksikon
ikonografije, liturgike i simbolike zapadnog kranstva. Zagreb, Kranska sa-
danjost.
Bartoli, I. (1998b): Ivan Bartoli, Stari Pazin, sveenik u miru. Usmeno priopenje.
Pismena biljeka u autorovoj arhivi.
Bartoli, M. (1998a): Marijan Bartoli, generalni vikar Poreko-Pulske biskupije.
Usmeno priopenje. Pismena biljeka u autorovoj arhivi.
Belaj, V. (1995): Hodoaenje kao kultumopovijesna pojava. U: Kovai, G. (ed.):
Protenjarske crkve Hrvatskog Zagorja. Gornja Stubica, Muzeji Hrvatskog Za
gorja.
Bikup, M. (1993): Teoloko razmiljanje o suvremenim marijanskim zahvalnicama
i darovima ex-voto. Bogoslovska smotra, l-2/'93. Zagreb, Katoliki bogoslovni
fakultet Sveuilita, 26-36.
Cvekan, P. (1985): Trsatsko svetite Majke Milosti i franjevci njeni uvari. Trsat,
Franj evaki samostan na Trsatu.
Dugac, . (1999): Votivi kao pokazatelji zdravstvene kulture, Magistarski rad.
Zagreb, Sveuilite u Zagrebu.
Dugac, . (2000): Votivni darovi sv. Roku kot pripronja za zdravje. Etnolog, 10/00.
Ljubljana, 95-107.
Filipovi, M. (1933): Slavonski votivi od voska. Glasnik etnografskog muzeja u
Beogradu, 8/'33. Beograd, 6-7.
486
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
eljk o D U G A C : V O T IV N I D A R O V I Z A Z D R A V U E U ISTRI, 4 7 7 -4 8 8
487
ACTA HISTRLAE 9 - 2001 2
eljk o D U G A C : V O T IV N I D A R O V I Z A Z D R A V L JE U ISTRI, 4 7 7 -4 8 8
Milohani, M. (1997): Bujska Gospa Crkva Majke Milosrda kroz povijest. Buje,
upno vijee Buje.
Pauzanija (1989): Vodi kroz Heladu. Split, Laus.
Princ, I. (1998): Ivan Princ, upnik u Raklju. Usmeno priopenje. Pismena biljeka u
autorovoj arhivi.
Rupnik, Z. (1997): Zdravko Rupnik, Lindar, sveenik u miru. Usmeno priopenje.
Pismena biljeka u autorovoj arhivi.
R adau Ribari, J (1993): Manifestacije marijanske pobonosti s folklornim obi-
ljejima Hrvata u pokoncilsko doba. Bogoslovska smotra 1-2/93. Zagreb, Kato-
liki bogoslovni fakultet Sveuilita, 115-125.
Schalke, T. (1995): Diseases in Wax. Berlin, Toppan Printing.
Schauerte, H. (1965): Votiv und Weihegaben. U: Buchberger, M. (ed.): Lexikon fr
Theologie und Kirche, Vol. X. Freiburg, Verlag Herder.
Udovii, R. (1998): Ratislav Udovii, Ro, sveenik u miru. Usmeno priopenje.
Pismena biljeka u autorovoj arhivi.
Vitasovi, J. (1998): Josip Vitasovi, r. 1923. - Batvai. Kaziva. Pismena biljeka u
autorovoj arhivi.
itko, D. (1992): Ex voto: votivne podobe pomorcev (Immagini votive della gente di
mare). Koper, Knjinica Annales, Zgodovinsko drutvo za juno Primorsko.
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Helena SERAIN
Z R C SA Z U , S I-1 0 0 0 L ju b lja n a , G o sp o sk a 13
IZVLEEK
Arhitekturna prenova koprske stolnice v prvi polovici 18. stoletja je potekala v
treh med seboj loenih gradbenih fazah: v letih 1720-1722 je bil po nartih, ki jih je
leta 1690 izdelal e neidentificiran beneki arhitekt Francesco, zgrajen nov kor s
transeptom in zakristijo. Leta 1737 so zaeli graditi triladijsko dvorano po nartih
benekega arhitekta Giorgia Massarija (do okoli 1743), slednji pa je tudi avtor
narta za noveji, dalji kor, ki so ga v letih 1749 in 1750 zgradili na mestu pred
hodnega; temelji le-tega so bili odkriti ob izkopavanjih v stolnici konec osemdesetih
let 20. stoletja.
Kljune besede: Koper, stolnica, arhitektura, 18. stoletje, Giorgio Massari, Bernar
dino Martinuzzi, Lorenzo Martinuzzi, Domenico Schiavi, Francesco Schiavi
SINTESI
II rinnovo della cattedrale di Capodistria, nella prima meta del XVIII secolo,
avvenne in tre distinte fasi. Nella prima, negli anni compresifra il 1720 ed il 1722 e
in conformita ad un progetto di trenfanni prima di un architetto veneziano non
meglio identificato, di nome Francesco, fu eretto il nuovo coro con il transetto e la
sacrestia. Segui, fra il 1737 e il 1743, la costruzione delle tre navate, su progetto
deli'architetto veneziano Giorgio Massari. Dello stesso Massari e anche il nuovo
coro, piii lungo del precedente e costruito fra il 1749 ed il 1750. Le fondamenta del
vecchio coro sono State riportate alla luce durante alcuni scavi ejfettuati alla fine
degli ultimi anni Ottanta.
489
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
H elen a S E R A IN : A R H IT E K T U R N A P R E N O V A K O P R S K E S T O L N IC E V P R V I PO L O V IC I 18. S T O L E T JA . 4 8 9 -5 0 4
490
ACTA HISTRJAE 9 2001 2
Leta 1714 seje poruil del ene izmed sten v vzhodnem delu bazilike (Semi, 1934,
28),3 kar je meane Kopra prisililo k uresniitvi nartov iz 1690. Tako je leta 1716
rezbar fra Vicenzo delle Scuole Pie po predloenem in nekoliko popravljenem nartu
iz 1690 izdelal lesen model, ki g aje potem uporabil vodja gradnje, proto Bernardino
Martinuzzi (Semi, 1934, 35). Mojster Bernardino (1666-1735) je s svojo in z delav
nico lombardskega mojstra Carla "Milaneseja" zael graditi kor septembra 1720,4 in
je bil najverjetneje povezan s popravilom cerkve 1713, ko je bilo izplaanih 110 lir
"/.../ per la fabrica della nane della Chiesa, riparta caderte, et inalzata quella uerso il
Vesconato /: .../" (KAK, 13G, 132-135) zakristijo pa julija naslednje leto.
Ohranjeni narti nam omogoajo priblino rekonstrukcijo vzhodnega prizidka (sl.
2a in b):5 novi kor s transeptom je zrastel na mestu do temeljev poruenega starega
3 D o g o d ek naj bi bil z azn am o v an s p lo o , v zid a n o v ju n o sten o cerkve in j e bil najv e rje tn eje povezan
s p o p rav ilo m cerkve 1713, ko j e b ilo iz p la a n ih 110 lir " ... p e r la fa b ric a della nave d e lla C h iesa,
rip a ra ta c ad en te, et in alzata, q u ella verso il V e sc o v a to ..." (K A K , 13G, 104).
4 Stari k o r so po soglasni o d lo itv i k o fa A n to n ia M arie B o rro m e a in m e stn eg a sv eta zaeli p o d ira ti na
z a e tk u leta 1716 (K A K , 13G, 107).
5 R e k o n stru k c ija je m o g o a s p o m o jo n a rta G io rg ia M a ssa rija iz 1737, ki p o trju je obstoj po n a rtu iz
leta 1690 zg rajen eg a kora.
491
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
H elen a SE R A IN : A R H IT E K T U R N A P R E N O V A K O P R S K E S T O L N IC E V P R V I PO L O V IC I 18. S T O L E T JA , 4 8 9 -5 0 4
a)
b)
c)
492
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
6 Iz N a ld in ije v eg a o p isa ni m o g o e razb rati, ali je lo z a p re p ro sto o d p rto o streje (npr. b a zilik a sv.
E u fem ije v G rad eu ) ali p a za sto p n je v an o , s am o n o siln o leseno k o n stru k c ijo , k a k rn a p o k riv a
o g le jsk o b azilik o .
7 Pod v en n im zid cem sev ern e sten e p re z b ite rija je e m o g o e opaziti rahlo k rivino te apside. N a n jo m e
je p rijaz n o opozoril a rh eo lo g M atej u p a n i , n je g a p a k o n serv ato r C la u d io A ntonaz, p o zn av alec
k o p rsk ih staro itn o sti.
493
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
H elen a S E R A fN : A R H IT E K T U R N A P R E N O V A K O P R SK E S T O L N IC E V PR V I P O L O V IC I 18. S T O L E T JA , 4 8 9 -5 0 4
494
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
H elen a SE R A IN : A R H IT E K T U R N A P R E N O V A K O P R S K E S T O L N IC E V PR V I PO L O V IC I 18. ST O L E T JA , 4 8 9 -5 0 4
(Markovi, 1996, 264): tudi on je moral ohraniti na zaetku stoletja zgrajeno apsido
in nanjo pripeti novo ladijsko telo cerkve, pri tem pa seje odloil za psevdobaziliko.
eprav rovinjska cerkev na prvi pogled mono spominja na kasnejo Massarijevo
reitev v Kopru, pa bi med njima, z izjemo sistema posredne osvetlitve glavne ladje,
teko potegnili konkretneje vzporednice; za Massarija nenavadno izbiro dvoranske
ga tipa cerkve, v kateri sta stranski ladji enako visoki kot glavna, lahko razloi le
dejstvo, da se je moral pri nartovanju ladijskega dela cerkve prilagoditi e obsto-
495
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
H elen a SE R A IN : A R H IT E K T U R N A P R E N O V A K O PR SK E S T O L N IC E V PR V I P O L O V IC I 18. S T O L E T JA . 4 8 9 -5 0 4
11 P rim e rja v a k o p rsk e s ed a jsk o sto ln ic o (M ark o v i, 1996, 2 69), ki naj bi b ila p ra v ta k o p red elan a po
M assa rijev ih n a rtih (M a ssari, 1971, 1 17-120), ni n a ju stre zn e ja, ep rav gre tu d i ta m z a trilad ijsk o
d v o ra n sk o cerkev. K lju b o h ra n je n im n a rto m teg a a rh ite k ta iz leta 1766 s e j e v sa p re d e la v a cerkvene
n o tra n j in e, ki j o j e po M assa rijev i sm rti izvedel n jeg o v u en e c B ern ard in o M ac c aru zz i, verjetno
o sre d o to ila le n a n a m e stite v n o v ih o ltarjev v stra n sk ih lad jah in dru g o cerk v en o o prem o (npr.
o rg e lsk a om ara), m ed tem ko v e jih p o seg o v v re n e sa n n o stav b n o telo, z izjem o ku p o le n ad kri-
i n im k v a d ra to m , ni m o g o e o p aziti.
12 V zd o l z ra n e g a e n o la d ijsk e g a d v o ra n sk eg a p ro sto ra se n a o b e h stra n e h v rstijo p o tri kapele z oltarji.
Sledi p rezb iterij k v a d ra tn e g a tlo risa z izh o d i-v z a k ristijo in b a p tisterij, n a k o n c u p a lei preno n a
p ro sto rsk o os lad je p o d o lg o v a t m e n ik i kor, saj g re za s am o sta n sk o cerkev.
13 K er je b ila c erk ev v 19. sto letju d v a k ra t v celo ti p re b e lje n a (A lisi, 1932, 34), j e bil s tem iz gubljen
eden izm ed k lju n ih a rh ite k tu rn ih elem en to v z a p o p o ln o ra z u m e v an je M assa rijev e arhitekture.
14 Izvedba z g o rn je g a d ela fasad e, ki u streza trilad ijsk i d v o ra n sk i c erk v i in n e b azilik i, j e tu d i P redraga
M a rk o v ia (M ark o v i, 2 0 0 0 , 87) n a p eljala k m isli, d a bi la h k o ta del n a sta l po M assa rijev i prenovi
k o p rsk e sto ln ice.
15 M assa rijev a fa sad a za k o p rsk o s to ln ic o bi b ila n a jv e rje tn eje zelo p o d o b n a fa sad i, ki jo je za ben ek o
cerk ev S. P a n ta lo n z asn o v a l a rh ite k t F ran cesco C o n tin (glej o p o m b o 1).
16 Ju n a p o rta la naj bi b ila s esta v lje n a iz o stan k o v s teb ri n e lope iz stare b azilike, nastali p a naj bi v
lo m b ard sk i d elav n ici v za e tk u 16. sto letja (M ik u , 1980, 10).
496
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
tekturnih elementov s starejih, podrtih mestnih stavb vanjo bi lahko bilo varevanje,
vendar pa pri tem nikakor ne smemo zanemariti duha tedanjega asa, ki seje nagibal k
ohranjanju zgodovine z vgrajevanjem njenih materialnih ostankov v cerkvene fasade.
Na tak primer naletimo tudi ob gradnji nove stolnice v Ljubljani (1701-7), ko so na
vidno mesto cerkvene zunanjine vgradili spolije emonskih nagrobnikov, ki naj bi
izprievali dolgo tiadicijo mesta (Thalnitscher, 1701, 67),17 v Kopru pa bi lahko lo pri
ohranitvi stare fasade za potrjevanje dolgoletne kontinuitete koprske kofije in mesta.
Najkasneje ob zakljuku gradbenih del na zaetku tiridesetih let je Massari zrisal
nart za nov, sedem metrov dalji kor (sl. 2c); to bi bil e drugi kor koprske stolnice,
zgrajen v 18. stoletju. Razlog za gradnjo naj bi bilo predvsem oblikovno neskladje
med ladijskim in kornim delom stavbe (Massari, 1971, 80). Tako so leta 1743 zanj
zaeli kopati nove temelje, vendar pa seje gradnja ustavila e takoj na zaetku. Kljub
vejim prostorskim monostim, ki bi jih dajala realizacija Massarijevega narta, je
slednji naletel na odpor pri kofu Agostinu Bruttiju in mestnih oblasteh, saj naj bi
gradnja povzroala zgolj nepotrebne stroke, vpraanje pa je, ali ni na kofovo
nasprotovanje vplivalo tudi dejstvo, da bi dalji kor zakrival del june fasade palae
Brutti, ki so jo ravno tedaj zaeli graditi na nekdanjem pokopaliu (Semi, 1934, 30-
33). Na drugi strani sta gradnja novega kora zagovarjala oba prokuratorja cerkve
Alvise Tarsia in Francesco Barbabianca, umetnostno razgledana plemia, ki sta v
enotni zasnovi cerkvenega prostora videla doloene prednosti. V svoji zagnanosti sta
se glede Massarijevega narta za nasvet oziroma mnenje obrnila tudi na matematika
Giovannija Polenija z univerze v Padovi, eno tedaj najpomembnejih avtoritet v Be
neki republiki na arhitekturnem podroju (Massari, 1971, 81).18 Poleni s e je z na
mero prokuratorjev strinjal in predlagal reitev po vzoru Palladijeve cerkve S. Gior
gio Maggiore v Benetkah (ABG, P 31, c, 9, 10), ki pa je Massari oitno ni upoteval.
Po nekajletnih razpravah so leta 1749, torej v asu kofa Giovannija Battista
Sandija, Massarijev kor vendarle zaeli graditi (sl. 7), tokrat pod vodstvom enega
pomembnejih furlanskih arhitektov 18. Stoletja, Domenica Schiavija (1718-95).19 Iz
raunskih knjig je razvidno (KAK, 14H), da je njegova delavnica zgradila kor v
vsega tirih mesecih in dodala nov prizidek k zakristiji, nato pa je skoraj eno leto pod
vodstvom Domenicovega brata Francesca Schiavija (1721-98) potekalo kraenje obo-
497
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
H elen a SE R A IN : A R H IT E K T U R N A P R E N O V A K O P R SK E S T O L N IC E V PR V I PO L O V IC I 18. S T O L E T JA . 4 8 9 -5 0 4
kov v koru in transeptu s tukom. Tudi ta del cerkve je bil v 19. stoletju barvno osi
romaen: tukature so bile namre prvotno prevleene s pozlato, tako da se je velika
oltarna slika Marijinega kronanja v kornem zakljuku v zlatem sijaju razblinjala pred
omi vernikov.
Tudi ta, e kar rokokojski iluzionizem je del Massarijevega repertoarja: bil je
namre eden redkih arhitektov, ki so nartovali tako imenovane celostne umetnine,
kar pomeni, d aje poleg stavbne lupine navadno do podrobnosti izdelal tudi narte za
oltarje ter kiparski in slikarski okras cerkvene notranjine, tako da sta se arhitektura
in njena oprema zlili v hannonino celoto. Za koprsko stolnico sta dokumentirano po
njegovih nartih leta 1748 v kamnoseki delavnici Giambattista Bettinija iz Porto-
gruara nastala oltarja sv. Marka (sl. 8) in sv. Roka (Semi, 1934, 5 1),20 na podlagi
primerjav pa bi mu lahko pripisali vsaj e e omenjeni okvir slike v kornem za-
498
ACTA HISTRIAE 9 2001 <2
499
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
H elen a SE R A IN : A R H IT E K T U R N A P R E N O V A K O P R SK E S T O L N IC E V P R V I P O L O V IC I 18. S T O L E T JA , 4 8 9 -5 0 4
500
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
H elen a SE R A IN : A R H IT E K T U R N A P R E N O V A K O P R SK E S T O L N IC E V PR V I PO L O V IC I 18. S TO L ET JA . 4 8 9 -5 0 4
501
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
H elen a S E R A IN : A R H IT E K T U R N A P R E N O V A K O P R SK E S T O L N IC E V P R V I PO L O V IC I 18. ST O L E T JA . 4 8 9 -5 0 4
Helena SERAZIN
Z R C SA Z U , S I-1 0 0 0 L ju b ljan a . G o sp o sk a 13
SUMMARY
The reconstruction o f this originally Romanesque and in the 15lh century gothi-
cised Koper (Capodistria) cathedral was taking place in three integral construction
phases.
The first phase was marked with the church being extended towards the east: in
the place o f the old, probably still Romanesque chancel a new transept and a longish
chancel together with an apse were built in 1720-1722 according to the plans o f till
now still unidentified Venetian architect Francesco, while along the southern wall o f
the presbytery a vestry was additionally constructed. The plan from 1690 is kept by
Curia Vescovile in Trieste and was in 1988 published by Gabriela Serdi. Con
sidering that the ground plan o f the old church is also drawn in the plan apart from
the new transept and the chancel, the plan is significant due to the reconstruction o f
the colonnaded basilica whose fairly accurate inner measures were presented in
1661 by bishop Francesco Zeno in his description o f the Koper cathedral. The apse
o f the chancel built at the beginning o f the 18th century was discovered during
archaeological excavations carried out in late 1980s and was incorrectly interpreted
as the remains o f a Romanesque apse.
As some static problems occurred during the constructions o f the new extension
(instability o f the walls o f the church's old part, against which the new extension was
leaning ), it is very likely that as early as in 1736 the Venetian architect Giorgio
Massari had been entrusted the preparation o f a plan fo r the church's new nave.
Massari's plan from 1737 thus includes the newly built chancel with transept and
against pilaster columns leaning three-naved hall; a new facade with three portals
was also foreseen.
The construction o f the nave was completed by 1743, although it looks that the
old 15n century facade remained almost untouched. Massari placed the main cathe
dral's portal together with the two old. side portals into the northern wall o f the
church. The southern two portals, however, were constructed from separate archi
tectural elements, which may originate from the old ruined cathedral.
At the end o f construction works, Massari made a plan fo r a new, 7 metres longer
chancel that was supposed to replace the one built at the beginning o f the 18 cen
tury. The reason fo r it presumably lay in the discord between those parts o f the
building containing the nave and the chancel. In spite o f some greater spatial possi
bilities that would have been given by the implementation o f Massari's plan, the
502
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
H elen a S E R A IN : A R H IT E K T U R N A P R E N O V A K O P R SK E S T O L N IC E V PR V I P O L O V IC I 18. S TO L ET JA , 4 8 9 -5 0 4
latter, however, was not approved by bishop Agostino Brutti and the town autho
rities; its only advocates were both procurators, i.e. Alvise Tarsia and Francesco
Barbabianca. After some debates that lasted fo r a few years, the new Massciri's
chancel was finally given the go-ahead in 1749, and the architectural reconstruction
o f the Koper cathedral, which lead to its present form, was thus accomplished.
Key words: Capodistria, town cathedral, architecture, 18th century, Giorgio Massari,
Bernardino Martinuzzi, Lorenzo Martinuzzi, Domenico Schiavi, Francesco Schiavi
VIRI IN LITERATURA
ABG - Archivio di Bassano del Grappa, Poleni (P) 31, c, 9, 10.
AMSI - Atti e memorie della Societ istriana di archeologia e storia patria. Parenzo-
Trieste.
KAK - Kapiteljski arhiv Koper, Libro delle spese 13G, [1680-1741].
KAK - Libro delle spese 14H, [1741-87].
Alisi, A. (1932): II Duomo di Capodistria. Roma, Castelli.
Bassi, E. (1962): Architettura del Sei e Settecento a Venezia. Napoli, Edizioni
scientifiche italiane.
Bassi, E. (1997): Tracce di chiese veneziane distrutte: ricostruzioni dai disegni di
Antonio Visentini. Venezia, Istituto veneto di scienze, lettere ed arti.
BCISA - Bollettino del Centro Internazionale di Studi di Architettura Andrea Pal-
ladio. Vicenza.
Benussi Giaiotto, A. (1964): Domenico Schiavi. BCISA 6, 2. Vicenza, 287-293.
Bergamini, G. (1998): L'ultima lettera di Giorgio Massari. Per sovrana risoluzione:
studi in ricordo di Amelio Tagliaferri. Arte: Documento. Quaderni, 4, 565-575.
Bernik, S. (1968): Koper, Izola, Piran: organizem slovenskih obmorskih mest. Ljub
ljana, Mladinska knjiga.
Brusatin, M. (1980): Venezia nel Settecento: stato, architettura, territorio. Torino,
Einaudi.
Fabiani, R. (1985): Domenico Schiavi architetto. Arte in Friuli, arte a Trieste, 8,
195-198.
Gardina, E. (v tisku): Koper, stolnica Marijinega Vnebovzetja: fasada. Dicesis
Iustinopolitana. Spomeniki gotske umetnosti na obmoju koprske kofije. Koper,
kat. 18.
Gotika (1995): Gotika v Sloveniji (razstavni katalog). Ljubljana, Narodna galerija.
Markovi, P. (2000): Koparska klesarska radionica i donji dio proelja katedrale u
Kopru. Armales, 20/'00. Koper, Zgodovinsko drutvo za juno Primorsko - Znan-
stveno-raziskovalno sredie RS Koper, 83-102.
503
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
H elen a S E R A IN : A R H IT E K T U R N A P R E N O V A K O P R SK E S T O L N IC E V PR V I P O L O V IC I 18. S T O L E T JA , 4 8 9 -5 0 4
504
ACTA HISTRIAE 9 2001 - 2
Eva HOLZ
Z g o d o v in sk i in titu t M ilk a K osa, Z R C S A Z U , S I -1000 L ju b ljan a, G o sp o sk a 13
IZVLEEK
Avstrijski del Istre se je v asu od 16. do zaetka 19. stoletja ubadal s podobnimi
teavami kot beneki - pomanjkanjem prebivalstva. Vzroki za to so bili veni vojni
obrauni med beneko in avstrijsko stranjo, razline bolezni, obrauni med mejai in
turki vpadi. Obe sili, tako Benetke kot Avstrija, sta skuali pomanjkanje prebivalstva
nadomestiti s kolonizacijo, ki pa nikdar ni dala dobrih rezultatov. Po napoleonskih
vojnah je Istra v celoti pripadla Avstriji. Tedaj so se na njenem ozemlju zaeli po
litini in nacionalni spori, ki so obvladali vse obdobje do prve svetovne vojne.
SINTES1
Nel periodo che va dal XVI all'inizio del XIX secolo, sia la parte austraca che
quella veneta dell'Istria si sono trvate di fronte al problema della mancanza di
popolazione. Le cause di tale deficit demogrfico vanno ricercate nelle continue
guerre tra le due parti, nella comparsa di svariate malattie infettive e nell'avanzata
turca. Sia Venezia che gli Asburgo hanno pensato di sopperire alia mancanza di
popolazione con un'intensa colonizzazione. Questa, pero, non ha mai dato i frutti
sperati. Dopo le guerre napoleoniche Viniera penisola istriana passa sotto il governo
austraco. A quell'poca risalgono i primi conflitti di carattere politico e nazionale
che hanno contraddistinto Tintero periodo che va fino alia prima guerra mondiale.
505
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
506
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
507
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
E va H O LZ: N E K A J D R O B C E V O S L O V A N IH V A V S T R IJS K E M D E L U IS T R E 5 0 5 -5 1 8
nesorazmerno dragi, saj obmoje ni pridelalo dovolj niti za golo preivetje (Bertoa,
1995, 386, 390). Unienju, ki g aje pustila za seboj uskoka vojna, seje v letih 1631
do 1632 pridruila e kuga, k ije zajela tako Istro kot tudi dobren del Evrope. Tako
so bila uniena vsa kolonizacijska prizadevanja v obeh delih Istre (Bertoa, 1995,
404).
Razmere v Pazinski grofiji niso bile ravno dobre, kajti avstrijsko cesarstvo se je
e zaelo zapletati v nove teave in sredi 17. stoletja je izbruhnila 30-letna vojna, ki
je od vseh avstrijskih podlonikov terjala vse veje dajatve. Tako so zaeli na beneki
strani opaati, da vse ve avstrijskih podlonikov bei na njihovo stran in vodi s seboj
tudi ivino. Prebegnilo naj bi okrog 1000 ljudi. Kmalu pa se je pokazalo, da to ni
prava naselitev, pa pa da kmetje z avstrijske strani prihajajo na beneko stran
obdelovat zapuena polja, pobirat pridelke, past ivino na obinske panike in sekat
v gozdove, ne da bi za vse to plaevali beneki strani kakrnekoli obveznosti. Na
beneko ozemlje pa se niso naselili, ampak so se po opravljenem delu vraali domov
(Bertoa, 1995, 397).
V Slavi vojvodine Kranjske je baron Janez Vajkard Valvasor opisal razmere v
avstrijskem delu Istre ob koncu 17. stoletja. Najprej je opisal njene meje. "as je, da
spregovorim e o zadnjem delu Kranjske, namre o Istri in o tem, kar sodi zraven. Le
ta se zaenja na jugovzhodu in se nadaljuje ez gozdove in pogorja ob Hudievem
vrtu, ki ga v mojem jeziku imenujejo Prezid, potem se nadaljuje navzgor do Reke in
do Liburnijskega zaliva, ki ga imenujejo tudi Sinum Flanaticum, nato jugovzhodno tri
milje proti jugu ob dalmatinski ali libumijski meji. Nato se nadaljuje e enkrat dale
naprej, ob morju mimo Lovrana do Brsea, jugovzhodno tiri milje ob dalmatinski ali
liburnijski obali. Od tod se od morja obrne proti kopnemu do Krane in proti jugu
tiri milje do istrsko-beneke meje. Nato se nadaljuje do Graia jugovzhodno tri
milje po istrsko-beneki meji. Nato pod Beramom jugo-jugozahodno tri milje po
beneko-istrski meji. Nato zavije pri Tinjanu naokrog in zopet nazaj navzgor pod
Lupoglav, tokrat jugo-jugozahodno osem milj po istrsko-beneki meji, nato se
nadaljuje po gorovju do Golca na Krasu in jugo-jugozahodno proti jugu tiri milje po
istrsko-beneki meji. Nato prav tako po hribovju do Podgrada in Lupoglava, zopet
nazaj jugo-jugozahodno tiri milje po meji etrtega dela Kranjske. Potem pod Uko
proti Klani, do podroja med Uko in Klano sedem milj po mejah etrtega dela
Kranjske. To je torej peti del ali po kranjsko ISTRAKSKE KR Al" (Valvasor, 1999,
173).
Pri opisovanju mest, trgov in far je opustoenje komaj omenil, prav izdatno pa se
je o njem razpisal, ko je opisoval obe vojni. O opustoenju je govoril kot o dejstvu, ki
je posledica vojne, nad njim ni obupaval, pa pa bil mnenja, da je deela dovolj
bogata in prebivalci dovolj podjetni, da se bodo izkopali iz teh nadlog. O prebivalcih
pravi takole: "V Istri, to je v petem delu vojvodine Kranjske, ivita dve vrsti pre
bivalcev. To so Reani, Dalmatinci ali Libumijci in Istrani, katerih jezik, obnaanje
508
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
509
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
510
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Klana, prebivalci tega trga so dokaj robati. V trgu so zelo majhne hie, vendar pa
ima dve cerkvi. V cerkvi sv. Hieronima berejo mae v slovanskem ali ilirskem jeziku,
tudi molitve in vse druge pobonosti se v tej cerkvi opravljajo v slovanskem jeziku.
Podatkov o tevilu prebivalcev ni.
Kran, ni podatkov o tevilu prebivalcev.
Lindar, razvaline kaejo, da je bil to neko cveto kraj. Podatkov o tevilu pre
bivalcev ni.
Moenice, podatkov o tevilu prebivalcev ni.
Paz, prebivalcem gre kar dobro, podatkov o njihovem tevilu pa ni.
Preluka, ni podatkov o tevilu prebivalcev.
Trvi, zaradi pomanjkanja vode je kraj zelo zapuen.
Veprinac, ni podatkov o tevilu prebivalcev.
Voloska, tu ivi precej trgovcev, podatkov o tevilu prebivalcev pa ni.
minj, ta trg ima 207 hi in 1168 du, v minjski fari pa ivi 2962 prebivalcev. V
trguje vsako leto sejem sv. Jerneja, ki ga pridno obiskujejo tudi tujci. Raunajo, daje
takrat v obtoku do 18.000 gld (Hoff, 1808, 79-99).
Po nekaterih upravnih spremembah je Istra naposled postala del Ilirskih provinc
1809-1813 (Granda, 1989, 66; eti, 1989, 63-82; Puchleitner, 1902, 103-144; Cova,
1994, 201-208; Dorsi, 1994, 209-230; itko, 1999, 292). Po propadu napoleonske
Francije je Avstrija zasedla celotno Istro. Upravne spremembe so trajale ve let,
vendar je nova upravna ureditev ukinilia Pazinsko grofijo, prekinjena je bila ve
stoletna povezava s Kranjsko. Po vseh teh spremembah je bila leta 1825 ustanovljena
Istrska kresija, njeno glavno mesto pa je bil Pazin (Granda, 1989, 66; itko, 1999,
577-598). Upravne spremembe so se kazale na vseh ivljenjskih podrojih tedanje
Istre. Med drugim je postalo glagoljako bogosluje v tem asu e prava redkost
(Granda, 1989, 66-67; Mader, 1994, 29; Klodi, 1891, 241-243; Cova, 1992, 280;
Dorsi, 1992, 270).
Pomanjkanje duhovnikov, ki gaje bilo utiti v celotni Istri, so e pred letom 1848
blaili z duhovniki, ki so prihajali iz drugih slovenskih deel in tudi s eke. V tem
asu je bilo v tedanji trako-koprski kofiji 120 duhovnikov s Kranjske, to pa je bila
skoraj 1/3 duhovnikov te kofije. Med temi duhovniki je bilo tudi nekaj privrencev
ilirizma, ki so pomagali pri prvih zaetkih narodnega prebujanja slovanskega pre
bivalstva v Istri (Petre, 1939, 155, 219-220; Fikfak, 1988, 5-12). Do leta 1878 je
njihovo tevilo e naraalo, nato pa je zaelo upadati (Marui, 1995, 151). To pove
ano tevilo slovenskih duhovnikov je vznemirjalo tedanje italijanske nacionaliste (de
Franceschi, 1989), ki so se e pred letom 1848 zbirali v tajnih protiavstrijsko
usmerjinih krokih, ki so v letu pomladi narodov prerasli v nacionalno gibanje
(Marui, 1999, 168). Slovani v Istri jim v tem asu e niso mogli slediti (Marui,
1999, 170). Popis prebivalstva leta 1846 je sicer pokazal, d a j e takrat ivelo v Istri
228.035 prebivalcev, ki so bili po narodnosti razporejeni takole: 134.445 ali 58,96%
511
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
je bilo Hrvatov in Srbov, 31.995 ali 14,03% je bilo Slovencev, Italijanov je bilo
60.000 ali 26,31%, Nemcev 1555 ali 0,68%, v Istri je ivelo tudi 40 idov (Novak,
Zwitter, 1945, 252).
Dogajanje v letu 1848 je imelo v Istri zelo burne odmeve. Zaenjali so se poskusi
slovanskega narodnega gibanja proti italijanskemu in nemkemu pritisku. V letu
1848/49 je nasprotovanje med Italijani in Slovani prilo zelo izrazito do veljave (de
Franceschi, 1989; Granda, 1989, 67). Tu so si stali nasproti trije narodi: Italijani, te
vilno neznatni, a politino pomembni Nemci, in Slovani, ki so se zaeli narodnostno
prebujati. Razmere je zaostrilo tudi to, da so se narodnostna nasprotja ujemala s so
cialnimi in z nasprotjem med mestom in vasjo (Novak, Zwitter, 1945, 267-268; Gran
da, 1989, 67-68; Granda, 1999, 327; Marui, 1999, 70). Rezultat tetja iz leta 1846
je italijanske nacionalistine politike prizadel in skuali so ga na razline naine po
praviti v svojo korist (Novak, Zwitter, 1945, 253; Pahor, 1959, 66-73) ali pa so
nastopili kot Carlo de Franceschi in tovarii, ki so bili prepriani, da slovanska veina
pa ni pomembna, ker se bo slej ko prej italianizirala in so proti njej nastopali s ud
no meanico arogance in usmiljenja. Nemci tevilno sicer niso pomenili nevarnosti,
so pa bili to veinoma viji uradniki, ki so imeli politino mo, zato so se nacionalisti
do njih vedli hinavsko (de Franceschi, 1989). Ob tem je zelo lepo vidna tudi razlika
med nekdanjo beneko in nekdanjo avstrijsko Istro. Tako je bila n.pr. 7.12.1848 v
Podgradu sprejeta peticija Slovencev, ki je bila rezultat dokaj samostojnega narod
nega gibanja (Granda, 1999, 327-346). V nekdanjem benekem delu pa so si ita
lijanski poslanci zelo prizadevali prikazati bivo beneko Istro kot italijansko, vendar
se jim to ni povsem posreilo (Granda, 1989, 66-74; Granda, 1999, 327-346; Pahor
1959, 66-73; itko, 1999, 291-299; Marui, 1988, 21-22 ). V letu 1848 so Blei-
weisove Novice prinesle spis Istrijanski Slovenci med Terakim in Rekim morjem.
Napisal ga je Slovenec Andrej Zdear, ki je bil takrat kaplan v Pinu. Tega dokaj
obsenega dela se je lotil zato, ker je bil preprian, da Slovenci na Kranjskem
premalo poznajo istrske Slovence in Slovane. Spis, ki je izhajal v ve nadaljevanjih,
je prinaal opise socialnih, gospodarskih, narodnostnih in jezikovnih posebnosti Istre.
Njegovi opisi obiajev in navad so izredno podobni opisom, ki jih je pred 160 leti
podal Valvasor (Zdear, 1848; Marui, 1988, 21; Marui, 1995, 149-160).
Kot e reeno, so bili rezultati tetja iz leta 1846 za italijanske politike v Istri
neprijetni. tevilo istrskih Slovanov so skuali zmanjati tako, da so pri ponovnem
tetju k Italijanom priteli tiste Slovane, ki so znali italijansko. Tudi Czoernig je v
kasnejih publikacijah (1851, 1857) trdil, d a j e Italijanov ve, kot jih je pokazalo
tetje iz leta 1846. Tako je ocenjeval tevilo Italijanov na 72.303 ali 30,78%, Slo
vanov na 160.268 ali 68,24% (Novak, Zwitter, 1945, 253). V asu med letoma 1848
in 1910 je tevilo prebivalcev v Istri naraslo za 69,6%, v Goriko-Gradianski za
39% in v samem Trstu za 182% (Marui, 1999, 165). Prebivalstvu v Istri brez Trsta
seje v letih med 1850 in 1910 gibalo takole:
512
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
513
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Po mnenju Simona Rutarja se v Istri v 19. stoletju sreujejo tiri narodnosti: Ita
lijani, ki seejo tu najdlje proti SV, neznatno tevilo nemkih uradnikov ter veina
prebivalstva, ki jo sestavljajo Hrvati in Slovenci. Priblino mejo med Hrvati in Slo
venci pa v 19. stoletju ponazarja reka Dragonja. Po njegovem mnenju je mejo dokaj
teko potegniti, saj se tako prebivalstvo kot dialekti med seboj prepletajo.
Eva HOLZ
M ilk o K os In stitu te o f H isto ry o f th e S c ie n tific an d R ese arch C en tre o f th e S lo v en e A c ad e m y o f S ciences
an d A rts, S I-1 0 0 0 L ju b ljan a , G o sp o sk a 13
SUMMARY
In the 15th century, the boundary o f Carniola was shifted well into the interior o f
Istria and the Croatian Coastland. During the Turkish invasions in the 15th century,
the greater part o f Istria was destroyed, due to which a decrease in its population
took place, notably in the Pazin County. The conditions were further worsened by
war against the Venetians in the early 16n century. The Pazin County became a
battlefield, and although it was conquered by the imperial soldiers in 1509, the
Venetian army kept invading the territory until 1513. Even after the conclusion o f
peace, the boundaries between the Venetian and Austrian Istria were never finally
settled. When the hostilities ended and when the first endeavours to improve the
economy were made, it soon became obvious that new colonisation o f the Pazin
County was necessary. It started in 1530s, and in the opin ion o f Dr Janez Sumrada it
was successful, fo r the number o f 690 families in 22 compared places in 1508
increased to 820 in a little less than quarter o f a century.
In the beginning o f the 17th century, the "Uskoki war" (1615-1617) raged in Istria
- yet another encounter between the Austrian Empire and the Venetian Republic.
Although the centre o f the fighting was the Friuli region, Istria was badly devastated.
After the war, Austrian Istria was studied and described by Baron Janez Vajkard
Valvasor. He did not write anything about the number o f its population but merely
about the types o f inhabitants living in the Austrian part o f Istria. The first are the
Rijeka Dalmatians or Liburnians living in Dalmatia or Liburnia, e.g. Brse, Lovran,
Moenice, Veprinac, Kastav and by the sea. They speak Dalmatian language and
are occupied with hunting, fishing and making o f articles fo r various wooden parts
o f ships. They are also fruit and Spanish chestnut merchants and cultivate vineyards.
Apart from it, however, they are knows as poachers and as people who do not refuse
514
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
goods o f unknown origin if only offered to them. In Valvasor's opinion, the Istrians
are only the second inhabitants o f I stria. They live around Pazin in towns, bo
roughs and surrounding villages. They speak two languages, the first being the
Istran that is similar to the Dalmatian language, the second a poor Italian. They are
mostly occupied with wine and olive growing and with export o f hazel nuts. For his
description o f parishes he managed to get details o f 11 o f them, enabling him to
publish data on christenings and funerals. In most cases, there were more
christenings than funerals, which promised a more favourable population
development o f the 18th century Istria. This century was marked mainly with
crossborder fights between Austrians and Venetians. The encounters were frequent
as well as very cruel and bloody.
After the fall o f the Venetian Republic at the end o f the 181 century, the
Napoleonic Wars brought certain changes to Istria, namely the formation o f the
Illyrian provinces in the early 19tl century (1809-1813). After the ruin o f Napoleonic
France, the Austrian Empire occupied the entire Istria. After some administrative
changes, the so-called "Istrain Kresija" (administrative district) was founded in
1825, its capital being Pazin. The 1848 events effected Istria as well. The first
attempts o f a Slav national movement against the Italian and
German pressure began. A petition, fo r example, was adopted by the Slovenes on
7 December 1848 at Podgrad, which was the result o f a fairly independent national
movement. In 1848, the newspaper Novice began to publish an essay entitled "lstrian
Slovenes between the Seas o f Rijeka and Trieste", in which social, economic,
national and linguistic features were being described by Andrej Zdear, the vicar o f
Pian. He was convinced that the Slovenes in the interior o f the country did not know
enough about lstrian Slovenes and Slavs.
A new administrative change in Istria was made by the Emperor's decree on 26
February 1861, when Istria was given the right to elect a provincial assembly with its
sessions held in Pore. With the Emperor's decree in 1868, the region was divided
into six district boards.
In the opinion o f Simon Rutar, who presented his views in the book entitled The
City o f Trieste and the Bordering County o f Istria (Ljubljana, 1896), representatives
o f four nations intermingle in Istria: Italians who reach here furthest towards the
NE, Germans with a negligible number o f public servants, and Croats and Slovenes
who constitute the majority o f the region.
515
ACTA HISTRIAE 9 8 2001 2
E va H O LZ: N E K A J D R O B C E V O S L O V A N IH V A V S T R IJS K E M D E L U IS T R E 5 0 5 -5 1 8
VIRI IN LITERATURA
Agneletto, J. (1905/06): O Slovanih v Istri. Omladina. Glasilo narodno-radikalnega
dijatva, II. letnik. Ljubljana, 185-188.
Agneletto, J. (1906/07a): O Slovanih v Istri. Omladina. Glasilo narodno-radikalnega
dijatva, III. letnik. Ljubljana, 4-7.
Agneletto, J. (1906/07b): Istrskim visokoolcem. Omladina. Glasilo narodno-
radikalnega dijatva, III. letnik, Ljubljana, 33-34.
Bartoli, A., Parentin, N. (1989): Demografska kretanja u opini Pazin. Pazinski
memorijal, 19. Pazin, Katedra akavskog sabora Pazin, 59-61.
Bertoa, M. (1983): Nemirne granice kneije. Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci i
Pazinu, 26. Pazin-Rijeka, 9-39.
Bertoa, M. (1995): Istra: Doba Venecije (XVI. - XVIII. stoljee). Drugo preradeno
izdanje. Pula, ZN "akan Juri".
Cova, U. (1992): Traki arhivski upravni fondi in upravna razdelitev Istre v
avstrijski dobi. Annales. Anali Koprskega primorja in blinjih pokrajin, 2. Koper,
Zgodovinsko drutvo za juno Primorsko - Znanstveno-raziskovalno sredie RS
Koper, 279-280.
Cova, U. (1994): La prima annessione delllstria ex veneziana al Litorale austriaco
nel 1804 e 1'Uffico circolare delllstria in Capodistria. Acta Histriae, III. Koper,
Zgodovinsko drutvo za juno Primorsko, 201-209.
de Franceschi, C. (1963): Storia documentata della Contea di Pisino. Atti e memorie
della societa istriana di Archeologia e Storia Patria, n.s. X, XI, XII. Venezia.
de Franceschi, C. (1989): Uspomene. Predgovor i komentari Miroslav Bertoa.
Pula-Rijeka.
Dorsi, P, P. (1992): Deelna ustava in naelo predstavnitva v Istri v dobi rastav-
racije. Annales. Anali Koprskega primorja in blinjih pokrajin, 2. Koper, Zgodo
vinsko drutvo za juno Primorsko, 267-278.
Dorsi, P. P. (1994): La prima fase di ripristino delfordinamento austriaco nelllstria
gia veneziana: I decreti Nugent del settembre 1813. Acta Histriae, III. Koper,
Zgodovinsko drutvo za juno Primorsko, 209-230.
Drnovek, M. (1983): Arhivska zapuina Petra Grassellija. Gradivo in razprave, 6.
Ljubljana.
Dijatvo (1909): O slovensko-hrvatskem istrskem dijatvu. Omladina. Glasilo na
rodno-radikalnega dijatva, V. letnik. Ljubljana, 193-196.
Faber, E. (1997): Vom Schicksalsverlauf einer Greznregion in der Neuzeit am
Beispiel Istriens. Carinthia, I., 187. Klagenfurt, 283-326.
Fikfak, J. (1988): Jakob Voli in njegovo delo. Jakov Voli i njegovo djelo.
Pazin-Ljubljana.
516
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
517
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
518
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Pietro ZOVATTO
U n iv e rsit degli Stu d i d i T rieste, F a c o lt di S cie n z e d ella F orm azione, D ip a rtim e n to d i Scienze
g e o g ra fic h e e sto rich e, IT -3 4 1 2 4 T rieste, V ia T ig o r 22
e-m ail: m sto p p a @ d sg s.u n iv .trie ste .it
SINTESI
Sul finir del XVIII sec. Capodistria, come tutta la penisola istriana e Trieste,
veniva investita dall'urto delle guerre e occupazioni napoleoniche con la caduta
della Serenissima Repubblica (1797). Da quelle circostanze drammatiche e incerte
emerge la figura episcopale di un uomo saggio e avveduto, che riesce a sottrarre la
citt e dintorni ad una situazione catica e di violenza. In quel quadro poltico
veneto di fine Settecento, sonnacchioso e senza tante iniziative riformatrici (anche se
Capodistria riesce ad esprimere una personalit illuminata come Gian Rinaldo
Carli) a dijferenza della confinante Austria, paese riformista per eccellenza - il
prestigio morale dell'istituzione religiosa diventa Pnico punto di riferimento, sotto
la spinta del giacobismo rivoluzionario. L'anziano vescovo Bonifacio da Ponte sa
eludere una situazione che poteva finir nel trgico, come avvenne al podest della
vicina Isola d'Istria trucidato dalla folla inferocita, poich rasserena una
popolazione tumultuante radunata nel Duomo, neutralizzando la rivolta con una
solenne benedizione eucaristica, cio con quella religiosit popolare che
impregnava di un denso sentimento sacrale il tessuto della societ capodistriana fin
nelle une radici della sua identit storica pi autentica.
519
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
ABSTRACT
Towards the end o f the XVIII century Koper, as well as the whole o f the Istrian
peninsula and the city o f Trieste, was overwhelmed by the impact o f the Napoleonic
wars and occupations following the fall o f the Republic o f Venice (1797). Under
those dramatic and uncertain circumstances the episcopal figure o f a wise and
shrewd man stands out fo r having saved the city and the environs from a chaotic and
violent situation. Within the sluggish Venetian political scene o f the end o f 1700
characterized by the absence o f reforming initiatives that abounded instead in
Austria, a pre-eminently reformist country (even though Koper can boast the en
lightened personality o f Gian Rinaldo Carli), the moral prestige o f the religious insti
tutions becomes the only point o f reference, thanks to the spur o f the revolutionary
Jacobinism. The old bishop Bonifacio da Ponte indeed evades a situation that could
have resulted in tragedy, as it happened fo r the podest o f the neighbouring Istrian
peninsula who was slaughtered by the mad crowd. Bonifacio da Ponte instead clears
up the riotous population gathered in the Cathedral by neutralizing the insurrection
with a solemn Eucharistie blessing, that is to say with that very popular devoutness
which had always imbued the Koper society with deep sacred feeling up to its inner
most historic identity.
Key words: liturgy, rituals, religious feast, Koper, 18th - 19th centuries
520
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Scorgesi da cid, che Velemento religioso costituiva la base del sistema sociale
d'allora; e presiedeva, invece che alla centralit, ad una serie di associazioni o
aggruppamenti che ripartivano, addentellavano, e tornavano ad unificare la citt e
gli individui; e le classi e le famiglie; i ranghi e gli ufftci; i notabili e il popolo, sotto
l'invocazione de' Santi (De Lugnani, 1843, 188).
521
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Da ogni convento si irradiava la carit che si esprimeva nelle mense che giornal-
mente venivano elargite agli indigenti sia da parte dei conventi sia da quelle confra
ternit che avevano potuto conservare quasi intatti i loro "beni - fondi" nei Domini
Veneti, tra cui Capodistria, fino all'occupazione francese (1797) (cfr. Cherini, 1868).
Una lauda tramandata oralmente di generazione in generazione e raccolta da
Francesco Babudri all'inizio del secolo significativa sul senso di protezione
universale che il popolo capodistriano e dell'Istria attribuiva a Sant'Antonio:
2 II D e L u g n a n i n e l tra tte g g ia re la s itu a zio n e re lig io sa d e lla su a c itt n o n sfu g g e a lla te n ta zio n e dei
"lau d ato res te m p o ris a cti", p u r esse n d o b en in fo rm a to e ric c o di n o tiz ie (D e L u g n an i, 1843, 189).
3 C fr. R ad o le, 1997, 127 e, sem p re su S. A n to n io , R ad o le, 1967, 19.
522
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Pur essendo una confraternita nata nel dinamismo devozionale d'un convento e da
un oratorio pubblico tenuto da clero regolare, l'associazione manifestava esplicita-
mente il nesso doveroso con la parrocchia ("funzioni parrocchiali", si nel 1874), ai
cui confratelli si prescriveva di far riferimento nelle pratiche ordinarie di precetto e di
devozione del buon cristiano. Ci tanto pi sintomtico se si pensa che la chiesa o
oratorio pubblico, senza giurisdizione parrocchiale, per forza di cose poteva natural
mente sorgere come antagonista al Duomo, concattedrale e parrocchia ch'era il punto
di riferimento religioso pi prestigioso e di maggiore attrattiva sacrale della cittadina
capodistriana.In quest'ultima citt si salvarono (1811) solo due confraternit, quella
del Ss. Sacramento e quella del Suffragio per i morti. I monasteri femminili, sempre
attivi nell'ambito dell'educazione delle fanciulle, quasi scomparvero. Dei monasteri
maschili se ne poterono salvare una met: soppressi furono i Domenicani, i Fran-
cescani, i Conventuali e i Gregoriti. Rimasero comunque le altre fondazioni religiose
dei francescani: i Minori Osservanti e i Cappuccini, perch ordini mendicanti, e gli
Scolopi con il loro Collegio dei Nobili, perch svolgevano un ruolo sociale cultrale,
quello dellistmzione della giovent. In questa scuola elitaria, ma non esclusiva dei
nobili, incominci ad apprendere i primi rudimenti dell'educazione umanistica e
scientifica Giuseppe De Lugnani.
opportuno analizzare brevemente una confraternita, quella di S. Antonio, risorta
spontaneamente a Capodistria dopo le occupazioni francesi e laffermarsi della
Restaurazione ormai sotto il vigilante regime asburgico, ove tuttavia, il tradizionale
cattolicesimo tridentino trovava il suo spazio adeguato in termini di continuit con la
tradizione cattolica veneta. Essa diventava nel fervore religioso della temperie
postrivoluzionaria una emanazione diretta del convento francescano di S. Anna, dei
Minori Osservanti, i quali non tenevano una parrocchia, ma erano dediti a una
pastorale della predicazione, in particolare delle missioni al popolo, delle confessioni,
e delle devozioni specifche di quell'ordine, popolari per lunga tradizione (Madonna,
Passione di Cristo, S. Antonio). Lo Statuto della Pia Unione in onore di Sant'Antonio
di Padova diventa uno spaccato del sentir religioso ottocentesco cos come veniva
vissuto dal popolo minuto capodistriano, e non solo di quello. Lo scopo della pia
unione era quello supremo della "maggior gloria di Dio", ma insieme di tener attiva
una particolare devozione a S. Antonio specialmente nei giorni della sua festa, 13
giugno e il 15 febbraio, in cui si ricordava la memoria della sua traslazione, quando la
sua lingua - che tanto aveva proclamato la parola di Dio - fu trovata incorrotta.
I mezzi non erano rappresentati solo dalla "luminaria" (quota d'iscrizione
annuale), ma da un complesso insieme di compiuto programma cristiano di carattere
controriformista e popolareggiante per gli associati, i quali dovevano:
523
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
tempo di Pasqua, e nelle due feste del Santo, assistendo con singolare diligenza e
piet alie junzioni parrocchiali, e procurando di piacere al Santo coll'adempimento
esatto de' doveri del proprio stato.4
I soci godevano dei benefici spirituali delle altre confraternite, se al loro decesso
venivano suffragati con messe dell'associazione; nelle processioni pi solenni del
Corpus Domini, di S. Nazario e ovviamente di S. Antonio - non occorre dire che
intervenivano in massa - la loro presenza era segnalata da un gonfalone, nel cui lato
campeggiava una effigie del Santo. A ogni confratello era fatto obbligo di recitare
quotidianamente il Si quaeris miracula e un Pater, un'Ave e un Gloria; preghiere che
risultavano efficacissime (per non dire infallibili nella credenza popolare) per ritrovare
oggetti perduti, come pur si potevano in alternativa recitare tredici Gloria Patri per
ottenere il medesimo risultato. Questo pi esercizio largamente praticato dal popolo
poteva assumere l'aspetto di un magismo cabalistico, perch si poteva connettere o far
dipendere l'intervento soprannaturale dal numero tredici, oppure poteva assumere
l'aspetto di un maleficio o d'uno strigo desacralizzante quando, accendendo una
candela al Santo per eccellenza, si univa il gesto a un funesto augurio: quel tale possa
consumarsi giorno dopo giorno lentamente come questa candela.
II trionfo antoniano si celebrava il tredici giugno, festa del Santo (preceduto da
una Tredicina preparatoria nel convento di S. Anna), con la variopinta processione
che coinvolgeva non solo i suoi devoti, ma tutte le altre confraternite e la citt intera.
Per l'occasione le altre scuole arrivavano con le loro statue e i loro gonfaloni per
onorare il Santo, ed erano S. Cristoforo, S. Francesco, S. Pietro che precedevano la
statua di S. Antonio portata da quattro robusti "paolani", circondata da una selva di
candidi gigli dall'intenso profumo inebriante. II popolo portava le primizie della trra,
come le pesche, o grappoli di uva agostana per invocare la protezione celeste sui
raccolti dei campi esposti alie imprevedibili tempeste e temporali estivi.
Da questo quadro di aggregazioni relgiose, dovuto alie confraternite, non si pu
dire certo che esse fossero l'elemento determinante nel coagulare attorno all'intensit
del sacro popolareggiante ogni componente di Capodistria. Le tensioni anche violente
esplodevano nei momenti di crisi quando la storia nei suoi eventi del divenire e nel
suo passaggio da un'epoca a un'altra le mettevano in evidenza con una crudezza
inattesa. Le confraternite, tuttavia, certamente contribuivano a smussare le distinzioni
di classe troppo mrcate, anche se esse dal loro interno potevano farle accentuare.
Sembrano, comunque, godere di una virtualit di ripresa stupefacente, perch
nascevano perlopi dal diffuso sentimento religioso popolare, nonostante le sop-
524
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
pressioni, ben intuito dal clero secolare e regolare e incanalato con avveduta intel-
ligenza dalla gerarchia ecclesiastica. Quest'ultima con i suoi interventi moderatori
evitava ogni tipo di scivolamento superstizioso e insieme le manteneva entro i limiti
della religiosit popolare che fosse in raccordo col credo cattolico, oltre a volgerle
verso l'istanza del sociale nella solidariet prescritta tra i suoi sodali.
Accanto alia preghiera ufficiale della chiesa, quella litrgica in particolare, che
rappresenta una fonte della teologia, poich fondata sul dato rivelato, si trova anche a
Capodistria un insieme di preghiere d'indole ingenua e ritmate musicalmente nella
loro espressione, che trovavano nella libera creativit popolareggiante la propria
origine. Sarebbe certamente azzardato considerarle tout court un miscuglio etero-
geneo d'incantesimi e d'infiltrazioni magiche pentrate nella tradizione paraliturgica
cristiana, o peggio ancora una muraglia eretta dal popolo in antitesi alia preghiera
prescritta e ufficiale della chiesa in difesa dei diseredati fatta da loro stessi per un
riscatto sociale di protagonismo.
Attomo ai sublimi dogmi cristiani teolgicamente filtrati nasce quasi dl loro
prolungamento spontaneo e dalla "pietas" popolare5 un sentimento del sacro diffusivo
che trova nella facolt creativa dell'immaginazione una specie di verosimile perifrico
della verit cristiana, che si avvale del vissuto religioso diluito nella mentalit sempli-
ficatrice di una fede elementare e per tanti aspetti genuina. Quella che gli studiosi
chiamano religiosit popolare altro non si pu considerare che la fede vissuta in modo
peculiare dal popolo cristiano. Una di queste espressioni pi genuine rappresentata
anche a Capodistria dalle "orazioni", o preghiere che accanto a quelle classiche Padre
Nostro, Ave M aa il popolo recitava con fedelt, disseminandole lungo la giornata
fino alia sera prima di coricarsi, segnandosi col segno della croce con Tacqua
benedetta delfacquasantiera.
Al mattino la giornata iniziava con una orazione rivolta al sacro, in particolare
all'angelo custode e alia Madonna. La giornata con le sue opere viene offerta a Dio, a
cui si chiede tramite Tngelo custode e la Madonna la liberazione dal peccato, male
supremo della vita cristiana. Ecco un esempio di preghiera nel suo candore e
sincerit: "Angiolo di Dio/ no me bandonare / apio che no casco / in pecato mortale. /
Vergine gloriosa, / Madre amorosa, / libereme del pecato/ ogi e sempre. Amen"
(Radole, 1967, 14; 1991,92-93).
Nella vita grama e stentata sotto il profilo econmico della popolazione capo-
distriana e dei dintorni della cittadina non solo si recepiva Tincertezza della vita alia
5 S u lla v asta lette ra tu ra in e re n te alia re lig io sit p o p o la re m i lim ito a seg n a la re il n u m ero m o n o g r fico di
"R iv ista L it rg ic a" 2, 1976 d e d ic ato a d e v o zio n e e litu rg ia; la T a v o la R o to n d a (25-26 o tto b re 1976
u scita in "R ic erch e di sto ria so cia le e re lig io sa" 11, 1977, di cui va ra c co lta la c o n clu sio n e di G ab riele
D e R osa. S i v e d an o p u re T illard , 1976; P lo n g ero n , 1 9 7 6 (fo n d am e n ta le ); R elig io sit pop o lare, 1979;
B o, 1979; D elu m eau , B o lg ian i, 1985; S tella, 1985, Z o v a tto , R adole, 1991; R adole, 1997, bib l. 179-
182; C o ssar, 1934, C ap rin , 19682.
525
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
526
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
I testi raccolti sempre a Capodistria passano dalla tenerezza mistica veneta fino
alie zone della teologia con filastrocche in rima ben modulate: "Croce dolce, Croce
amara.../ o Ges, el mi bon conforto, / o Ges, per me sei morto". Anche di fronte al
cuore dellevento redentivo, nel Venerdi Santo, l'inventiva popolare escogita un rito
"infallibile" ripetuto per trentatr volte, per ottenere la grazia dalla preghiera fatta ai
piedi della croce, soprattutto perch pone come protagonista della richiesta l'inno-
cenza d'un bambino. E: "Se si ritrovasse qualche fanciullo, / che la dicesse trentatr
volte / a la matina del Venerdi Santo, / a zenoci nudi, a tera sacrata, / la grazia del
mi Filiol saria data" (Radole, 1967, 17-18).7
Dopo il tramonto l'orazione della sera chiude la giornata con la preghiera
all'Angelo custode dal punto preciso da dove si era iniziata la giornata e la diffusa
prece ha un "incipit" molto noto e riscontrabile in altre regioni italiane: "Vado in leto
/ co' l'angelo perfeto / co' Tngelo de Dio, / con san Bartolomio, co la corte del ziel..."
e si enumera veramente Tempireo di dantesca memoria, i santi presenti nelle absidi
delle chiese pi famose, San Michele Arcangelo, i dodici apostoli, i quattro evan-
gelisti, ma soprattutto si implorano tre grazie per quando si arriver in punto di morte:
la confessione, la comunione, e Folio santo. E: "A voi me racomando, / Spirito Santo.
/ Spirito Santo sia con mi, / e la Beata Vergine e su' mari" (Radole, 1967, 6-7).
Queste preghiere dimesse e spontanee documntate a Capodistria, che sotto il
profilo delle classi sociali poteva distinguersi in una piccola nobilt e borghesia, in
pescatori, in marittimi e in popolani, che si occupavano della coltivazione dei campi,
non vanno disattese e considrate come scorie mgico superstiziose, n ritenute
patrimonio esclusivo di pescatori, marittimi e popolani. Esse sembravano percorrere
un vettore trasversale tra le classi della societ dalle pi povere alie pi benestanti
con una traiettoria interclassista. Impossibile quindi sostenere una tesi della esorciz-
zazione della povert riservata agli appartenenti alie classi pi umili del popolo,
perch tali preghiere erano nella bocea del contadino e del benestante, del borghese,
del pescatore e del nobile.
Similmente quasi impossibile negare contenuti genuinamente religiosi, anche se
teolgicamente espressi con vivacit fantasiosa e popolare, come quando s'invoca "lo
Spirito Santo sia con mi, la beata Vergine e su' mari". Sembra, quindi, configurarsi
una situazione in cui i valori autnticamente religiosi attraversino i vari ceti sociali,
unendoli in una aggregazione che possiede tutta la tensione del trascendente,
portandosi dietro pi che magismo o stregoneria un diffuso sentimento devozionale
con qualche venatura d'irrazionalit.
Da tutte le classi si condivideva un'idea comune, coltivata dalla peste, dal colera,
dalle crisi di miseria ricorrenti,8 convinzione diffusa data dalla categoria della fra-
527
ACTA HISTRIAE <>9 2001 2
gilit umana. Questa condizione umana di precariet neH'ambito di una civilt agri-
cola, pur in una cittadina con una sua espressione intellettuale, che si svolgeva nel
ritmo delFalternarsi delle stagioni, rappresentava piuttosto una cultura nel senso
antropolgico moderno, perch offriva con un riferimento religioso adatto, un com-
plesso di situazioni umane ineludibili che trovavano un incanalamento e una
soluzione nel devozionale. Questo ruolo del significativo religioso sia pur dimesso
addolciva i contraccolpi di una esistenza sottoposta a mille prove e offriva una
soluzione di superamento morale o di accettazione dinmica.
Al di la di queste preghiere che sotto una cornice folclrica conservano ancora un
ncleo d'intatta religiosit popolare con rintracciabili frammenti dei dogmi cattolici,
si possono trovare le configurazioni di donne istriane guaritrici, con un ruolo di
sciamano, perch potevano guarir non solo dalle malattie organiche o funzionali, ma
soprattutto dagli "strighi" (Del Bello, 1886-1887, 66-70; Ginsburg, 1989, 138-139;
Cossar, 1934, 53-56; Ginsburg, 1979).
Proprio coloro che avevano sbito un invasamento ed erano stati fatti oggetto di
un'operazione perversa da parte di una strega, espressione del male misterioso e
gratuito diffuso nelle credenze popolari, e non solo in quelle, non avevano altro ri-
medio che di rivolgersi ai "Krsniki" o "Kersniki", parola croata che significa "caval-
cante". Costoro erano nati con la camicia (con la placenta materna) e "con un beretin
soto lscaio" (cio sotto l'ascella) e con la coda (sporgenza cutnea al coccige)
(Radole, 1997, 131-136).9 Di costoro parla diffusamente R. M. Cossar nelle Tradi-
zioni di Montona e lo studioso (nonch musiclogo) del folclore istriano, Giuseppe
Radole, ricorda che ancora negli anni Trenta, suo padre faceva gli auguri a un Krsnik
per la notte vicina di S. Giovanni che si preannunciava piena di combattimento con le
streghe e altri perversi folletti. "Corajo compare - gli disse - stanote ve toca a voi
difenderne". E il Krsnik, pienamente compreso della seriet del ruolo, rispondeva:
"Go si corajo, ma la sar dura".10 Segno evidente che il Krsnik si sentiva coinvolto da
un destino superiore a una esistenza di lotta contro un male radicale, ma non tale da
non essere vinto da parte di chi la natura aveva dotato di un destino evidente con i
segni che apparivano come stigmate "soprannaturali" fin dalla nascita, placenta,
ascella, coda.
ch e la c itt n el 1630 a v ev a 5 0 0 0 a b ita n ti, p e r la p e ste nel 1631 era rid o tta a 1500 (N a ld in i, 1700,
7 1 3 ).
9 P e r fu o c h i co m e p e r la n o tte di S an G io v a n n i n ella v ig ilia dei SS . P ietro e P aolo cfr. R adole, 1997,
136-137.
10 G iu sep p e R adole, rag azzo , rim ase v iv a m e n te im p ressio n ato d a ll'a ttiv it n o ttu m a dei K rsniki co n tro
gli sp iriti p erv ersi alia ric e rc a d elle lo ro v ittim e, so p ra ttu tto nella n o tte di S. G io v a n n i nelle "crosere",
cio neg li in cro ci d elle strad e (R ad o le, 1997, 134, n. 110). A n c h e il p o e ta ru sso A le ssa n d ro B lok,
scriv e u n a p o esa su lla Notte di S. Giovanni, ove p e ro lo strig o su b isc e una m etam o rfo si p e r la m alia
d ell'a m a ta , cfr. B lok, 2 0 0 0 , 119-120; Z o v a tto , 2 0 0 0 .
528
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Anche Baccio Ziliotto nel suo scintillante volume Capodistria (1910) dipinge
pittorescamente questo frammento dei tempi passati con una specie di caccia alia
strega nella piazza principale dlia cittadina, ma senza approfondire il problema:
Corre un frmito fra gli astanti; non il narratore l'ha suscitato, na quella strega
l, che fra due secondini attraversa la piazza ed traita alla berlina. Tutti si
riversano nel vicino brolo, per vederla legare, vestita e coronata per dileggio, alla
colonna dlia giustizia: la maledetta, "l'invocatrice de diavuli" ha finalmente cessato
d ifa r suoi malefici con erbe e con incantesimi (Ziliotto, 1910, 34-35).
529
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Non si vuole in questa sede risuscitare distinzioni medioevali catare della lotta tra
il principio del bene e il principio del male, sul destino ineluttabile dei mortali, ma la
Rosina tra i due poli di ruolo positivo e ruolo negativo, certamente legata alia prima
categora di bene. In nessun modo pu essere avvicinata alio stregone, o a uno spirito
malfico. Forse nell'Istria settecentesca e ottocentesca ove i piccoli centri non ave-
vano certo assistenza medica capillare, la Rosina o i Krsniki potevano svolgere un
ruolo che si configurava tra il medico e l'assistente sociale, funzioni che non rara
mente venivano esercitate dallo stesso prroco, che rappresentava certo l'autorit
religiosa, mdiatrice del sacro tra il popolo e Dio, ma anche il punto di riferimento
cultrale e civile.
I Krsniki, quindi, non sembrano ergersi in antagonismo ai preti dei paesi e villaggi
istriani, anzi il prroco rurale di campagna con quelle poche fondamentali nozioni
teologiche apprese da un Seminario non sempre all'altezza dello scopo, nato dal
popolo, condivideva il diffuso clima di magismo imperante nelle plaghe istriane.
Uomo del popolo in tutto partecipava della sorte misera di esso e verso i Krsniki
aveva un atteggiamento di comprensione come quello mostrato da Giuseppe Radole,
padre del noto Giuseppe, musiclogo e studioso dellTstria religioso-folclorica.
I Krsniki quindi affiancavano il sacerdote della campagna istriana nella sua
presenza benfica, sia nella versione maschile sia in quella femminile, superdotati
com'erano dalla natura usavano un cerimoniale simile a quello dei sacramentali, ac-
compagnato da segni sacri e magari da parole incomprensibili che si avvicinavano al
latino del prete rurale in una mimesi volgarizzata. Le donne che svolgevano un ruolo
sanitario-filantropico venivano chiamate "bogovizze", cio donne di Dio, e adem-
pivano a una funzione semi sacerdotale a livello popolare e a favore dei poveri.
Capace di strighi, e di sventure meteorologiche o di altre cose, sempre comunque
nocive alla comunit, dal popolo di Capodistria veniva considerata la madre di S.
Pietro. Per la notte che precedeva la festa dei santi Pietro e Paolo (28 giugno) si
accendevano grandi fuochi nelle tenebre che sotto il cielo si stagliavano come vive
fiamme d'un raro fulgore sotto le stelle.
In quella notte si raccontava la sorte eterna della "mare de S. Piero" che per la sua
spilorceria mai aveva dato un pezzo di pane a un poverello e che conseguentemente
dopo la morte precipit gi neU'inferno. In paradiso ci si angusti per la sorte della
gnitrice del portinaio del cielo con le chiavi in mano, e riesaminando con diligenza il
caso nel gran libro della vita si trov in una noticina che essa aveva una volta dato in
carit "una foieta de zivola". Detto fatto si escogit un modo per tirarla su in paradiso
con una fragile corda composta de "foiete de zivola. Mentre con cautela veniva
elevata temendo la fragile tenuta della fue, due anime delfinferno vi si attaccarono,
ma essa cominci a scuotere la fue per ricacciarle gi nell'abisso di Satana. Tutto
fin in tragedia perch - rotta la corda - anche lei precipit di nuovo con quelle nella
dimora del diavolo (Radole, 1997, 136-137).
530
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Questo unir gli acquazzoni estivi accompagnati da saette e fulmini alia madre di
un santo di diffusa devozione come S. Pietro, sembra indicare la familiarit con la
cultura religiosa del popolo, che era entrata fin nelle vicende della sua esistenza in
maniera vtale. II motivo era evidente: se succedeva un acquazzone estivo con
tempesta e forte vento, poteva rovinare il raccolto e provocare crisi economiche cui
cclicamente l'Istria andava soggetta. La sventura in questo caso non veniva connessa
ai peccati dei paesani, come normalmente facevano i predicatori dai pulpiti nelle
messe solenni domenicali, ma alia "mare de S. Piero" che assumeva un ruolo molto
vicino a quello di uno "strigo" e in questo caso non si poteva trovare un Krsnik
capace di parare il colpo infernale ai malcapitati contadini, che mettevano a
repentaglio un magro raccolto strappato a una trra avara.
L'autorit religiosa si mostrava tollerante nei riguardi di queste persone, perch
non vedeva in esse gli estremi di una deplorabile superstizione e neppure posizioni
ideolgicamente eterodosse. Del resto i buoni parroci istriani le comprendevano,
poich ne capivano il ruolo sociale rivestito di addobbi parareligiosi, in consi-
derazione del fatto che la stragrande maggioranza di queste donne si mostravano
ferventi cristiane, frequentavano la messa domenicale, si accostavano ai sacramenti
ed erano anche donne piene di fede. Alia medesima autorit non sfuggiva una
distinzione fondamentale tra i Krsniki e le streghe: quelli erano uomini o donne del
popolo che agivano a favore del popolo, queste rappresentavano, invece, l'oggetto
d'indagine sospettoso dell'alto clero, almeno fino a meta del XVII secolo anche in
Istria (Bertosa, 1987,40 e passim).
531
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
E poi bisogna rilevare che l'attenzione verso le streghe e i loro sortilegi e gli
asseriti loro commerci carnali notturni col diavolo andava via via diminuendo in Istria
da parte dell'Inquisizione e dell'autorit religiosa dall'ultimo Seicento in poi.
Del resto il sinodo dell'ultimo vescovo di Capodistria, Bonifacio da Ponte, tenuto
nel 1779 nel Duomo, e uscito a stampa l'anno seguente a Venezia, non tocca espli-
citamente n l'argomento dei Krsniki, n delle streghe. Sembra, invece, puntare verso
un argomento attiguo a quest'ultime, e cio gli indemoniati. Ma proprio sulfidentit di
costoro bisogna porre la massima diligenza di investigazione, perch presunti invasati
possono essere degli individui"melanconici" (forse oggi si direbbe depressi) o
"ignoranti" (rudes) o affetti da malattie nervose che li tormentano di notte e di giorno di
cui s'ignora la causa. Tutti costoro - asserisce il Sinodo - pensano in cuor loro d'essere
tormentad da uno spirito demoniaco, e ci molto frequente nel sesso debole.
Inoltre si trovano altri soggetti, autentici impostori, che si arrogano particolari
virtualit demoniache, o poteri parasoprannaturali oscuri ("arte maligna se fingunt")
per essere ammirati e commiserati e cosi "largiores emungant elemosynas". I sacer-
doti esorcisti, che devono essere muniti di una particolare approvazione episcopale,
532
ACTA HISTRIAE 9 * 2001 2
12 M u ra to ri, 1990, 1 9 5-2 1 9 su lla d ev o zio n e alia M a d o n n a , ai san ti a a lie re liq u ie dei santi; a p. 207 il
b u o n p o p o lo "tra scu ran d o d i c ercare ed a d o ra re il p a d ro n e , c o rre a venerare i suoi servi"; o p p u re si
m e tto n o p i cn d e le ai san ti ch e al SS. S a c ra m e n to ; o so p ra il ta b e m a c o lo si p o n e il san to pro tetto re
d ella c h ie sa c o n u n a ev id e n te in v e rsio n e g e ra rc h ic a.
533
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
13 "L 'ig n o ran za v o lo n ta ria in u n sa c e rd o te un c o n tin u o p e cc a to " (R o sm in i, 1941, 38 6 ); "L 'in su ffic ie n te
ed u ca z io n e d el clero" (R o sm in i, 1981, 3 7 -63).
534
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
deplorevole costume del popolo, ma anche, almeno in parte, dei sacerdoti. Spia
significativa che la cultura intrisa di magismo cosi caratteristica della civilt rurale
istriana e capodistriana, rappresentava un'atmosfera comune entro la quale viveva sia
il clero sia il popolo, da cui la curia vescovile doveva stare egualmente in guardia.
Segno evidente che il vescovo Bonifacio, cosi mite e mansueto, era nel medesimo
tempo ancora rigorosamente guardingo nei riguardi del miracolismo popolareggiante,
di cui si trovavano tracce striscianti anche nel clero. A questi era fatto obbligo di
segnalare alia curia per un giudizio ponderato ogni insorgenza popolare con pretesa
miracolistica. Questo stesso atteggiamento costituiva nel corso del Settecento anche
uno dei cavalli di battaglia del giansenismo, che lamentava una inflazione troppo ele-
vata del taumatrgico tra il popolo credulone. E per ovviare a queste esagerazioni si
faceva continuo riferimento da parte del giansenismo, alie origini cristiane, elevate a
paradigma di ortodossia, alia "veneranda antichit", quale garanzia di una "sana dot-
trina". Lo stesso atteggiamento si ha nel Sinodo del Bonifacio, ove esplicitamente per
affermare il carattere del sacramento del matrimonio si parla di una "antiquitas ge-
neris", per contrapporlo al solo contratto civile introdotto sbito dopo dalla Ri-
voluzione francese.
Fra tutte le posizioni espresse di vigilare nei riguardi del facile taumatrgico, fu
particolarmente deciso il Muratori, dichiarato avversario dei falsi miracoli che in-
quinano la storia cristiana tanto da auspicare - nel De ingeniorum moderatione14 -
(libr, I, cap. XVII) e nella Regolata devozione dei cristiani una depurazione del
meraviglioso miracolistico da espungere anche dal breviario, di togliere dalla "Via
Crucis" l'episodio della Vernica non riscontrabile nei Vangeli, di non prestar fede al
miracolo di S. Vincenzo Ferrer emanante fuoco dalla testa durante la predicazione; in
tale modo veniva rappresentato nelle pal d'altare. Tanta diffidenza nei riguardi del
soprannaturale taumatrgico non nasceva tanto da una metodologa positivistica, ma
da una precisa fmalit pastorale, perch in pieno Settecento illuminato non si voleva
offrire materiale di polmica agli "eretici" e soprattutto agli "increduli" che vedevano
troppo fanatismo nella religione che non si atteneva pi ai canoni del razionale. E il
Muratori difendeva la posizione della "regolata devozione", cio osservante i fonda-
menti teologici, per togliere gli argomenti dalle mani degli illuministi ormai agnostici.
E sempre nel Sinodo del vescovo da Ponte parlando di devozione sotto il profilo
pastorale da impartir al popolo si raccomanda ai parroci di mantenere le proporzioni
535
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
nel quadro di una doverosa e necessaria gerarchia nel divino: dapprima l'adorazione
va a Cristo "solus noster Redemptor", poi alia Madonna "Mater Dei" (iperdulia) e poi
ai santi (dulia), tra cui un posto ragguardevole merita S. Nazario, santo protettore
della dicesi capodistriana (Pusterla, 1888; Ricciotti Giollo, 1969). E questo rilievo,
di cui si sentiva l'urgenza, rappresentava certo una precisazione di ordine teolgico,
ma molto di pi voleva raggiungere una finalit di ordine pratico-pastorale.
Troppe volte nella intensa devozione del popolo si verificavano delle sovrap-
posizioni, perch il santo protettore S. Nazario, S. Antonio, prendevano il posto della
madre di Dio, e la mariologia si sovrapponeva alia cristologia, invertendo i capisaldi
teologici della rivelazione cristiana. Questo porre il perifrico al posto del ncleo
cntrale del mistero cristiano era tanto pi pericoloso perch costituiva una situazione
diffusa non solo nella popolazione ruraleggiante della dicesi, ma anche tra i cittadini
di Capodistria, o nei centri pi significativi del territorio, come Pirano e Isola. E
anche il clero campagnolo con quelle scarse ed elementan nozioni di teologa rice-
vute in Seminario - istituzione che viveva in continuazione con i miseri cespiti eco-
nomici e quindi incapace di mantenere un corpo docente - verso una tendenza de-
vozionale cosi intensamente vissuta dal popolo, null'altro poteva fare che accettare
passivamente la situazione nel suo "de facto", divenuta ormai tradizione consolidata,
oppure anche approvarla e condividerla, perch anch'esso proveniva da quella stessa
radice sacrale popolare, molto spesso intrisa di magismo.
Non dovrebbero quindi destare stupore le prescrizioni del Sinodo del da Ponte che
suppongono una situazione del devozionale popolare collocabile tra venerazione e
superstizione, in una contaminazione tra dulia posta al vrtice e una adorazione dovuta
a Cristo non tericamente declassata, ma solo nel "de facto". Questa religiosit
popolare capodistriana emergente dal Sinodo ben individuata nelle sue smagliature
non mancava, poi, di porre attenzione anche alie immagini sacre, che potevano essere
"profane", "indecenti" e persino apparire "disoneste"; tutte queste dovevano essere
tolte dagli altari e dalle pareti delle chiese per essere distrutte. E da rilevare anche che
quelle "ineleganti" (Synodus, 1780, XXIII)15 raffigurazioni sacre, cio i quadri o le
pal d'altare non corrispondenti ai canoni estetici della migliore tradizione pittorica
sacra, dovevano essere tolte dai luoghi di culto e bruciate, perch di scadente fattura.
Comunque il Sinodo prescrive che i parroci dovevano evitare ogni distorsione
nella selva del devozionale mantenendo equilibrio mutuato dalla teologa e dal buon
gusto. E soprattutto inculcava in maniera molto netta e precisa che la venerazione alie
immagini "referatur ad prototypa", perch l'immagine emblema di trascendenza
divina, e che esse nell'espressione figurativa dovessero assumere il profilo del sacro e
non del profano:
536
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
Foto 2: Busto argnteo di san Nazario, protettore della citt (XVIII see., cattedrale).
SI. 2: Poprsje relikvarij sv. Nazarija v srebru (18. stoletje, zakladnica stolnice).
537
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
16 Q u e sto fo g lietto v o lan te in serto n e l Synodus ed u n tra n s u n to delle m o ltep lici lodi d e l p a p a P i V I
al v e sc o v o d i C ap o d istria. N o n si riu sc iti a rin tra c c ia re l'o rig in a le n e ll'a rc h iv io d e lla di cesi di
C ap o d istria p re sso la B ib lio te c a d e l S e m in a rio v e sc o v ile d i T rie ste , n p re sso la c u ria vesc o v ile di
T rieste.
17 L a p e ste d e l 1830-1831 fa lc id i 1927 p e rso n e su u n a p o p o la z io n e c h e o scillav a in to m o alie 5 0 0 0 . II
c o le ra im p e rv e rs negli a n n i 1836, 1837, 1855 e 1866; il tifo n e l 1806, nel 1817 e n e l 1872 (P usterla,
1886, 3-5 e p a ssim e le n o te co rrisp o n d e n ti; 15 e sg g .). P. K a n d ler, n e "L 'Istria" 4, 1846, p. 16 o ffre
u n o sch e m a d el M ovimento della popolazione di Capodistria d a l 1630 al 1840 c on re la tiv e ep id e m ie.
N el 1630 C ap o d istria co n ta v a 5 0 0 0 a b ita n ti, n e l 1831, in v e c e, 3 0 0 0 . N el 1840 era sui 6 8 0 0 ab ita n ti.
538
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
proprio il giorno della sagra della Madonna di Semedella, a cui i capodistriani tanto
erano affezionati per lunga consuetudine di voto religioso. II disappunto non era solo
della popolazione, ma anche della pubblica autorit comunale che su quella chiesa
deteneva lo "jus patronato". La cosa singolare, poi, era che in base al decreto vesco-
vile la chiesa di Semedella doveva restare chiusa senza officiatura religiosa, proprio
nel giorno della dedicazione. Tutta la "podesteria" si mosse, a cui si aggiunsero due
nomi di prestigio, l'avvocato Giorgio De Baseggio e il deputato Francesco De Combi.
AI vescovo Matteo Raunicher si invio una lettera ufficiale onde ottenere "per via di
grazia" la celebrazione di una festa ormai entrata nel vivo della tradizione civile e
religiosa di Capodistria, tanto da esser diventata "sfogo di religiosa piet":
Reverendissimo Ordinciriato! 18
Fin dall'anno 1640 ergevasi una Chiesetta campestre nella contrada di Seme
della, e dedicavasi in rendimento di grazie alia Beata Vergine della Salute, per la di
cui misericordiosa intercessione la citt resto liberata dalla peste.
Da allora in poi fino in presente per devozione e per voto si sempre praticato,
ciascun anuo, nella Domenica dopo Vottava di Pasqua di tener aperta detta Cap-
pella alia pia concorrenza dei fedeli, facendovi celebrare vari divini sacrificj. Ci si
raccoglie alia pagina 413 dalla stessa accreditata Corografa del Naldini.
La disposizione di massima di codesto Reverendissimo Ordinariato, che proibisce
legger Messa nelle prvate Cappelle in giorno festivo, arresta questo sfogo di reli
giosa piet alia devota popolazione di Capo d'lstria, ed interrompe l'inveterata
consuetudine per ben due secoli di visitare Vlmmagine della B. V. della Salute in tale
annuale ricorrenza.
Trovando confacente di secondare questo religioso sentimento dei proprj Am-
ministrati, la Rappresentanza Comunale, come quella, che sostiene lo jus patronato
della detta Chiesa nel proprio Comune, supplica il Reverendissimo Ordinariato di
voler benignamente accordare per atto di grazia, che in via di spcial eccezione
nell'indicata giornata festiva soltanto possano venir celebrad dei divini sacrificj
nella suindicata Chiesa campestre di Semedella.
Dalla Podestaria
di Capo d'lstria, li 14 aprilel840
18 C fr. A C V T . P u ste rla rip o rta q u e sta lettera e a n ch e q u e lla c h e segue, in m a n ie ra po co fedele (P usterla,
1886, 2 1 -2 2 ). P er le o rig in i d ella d ev o zio n e a l m e se m a a n o a T rie ste cfr. Z ovatto, 1991, 65-68
(Cenni sulla devozione del Mese Mariano in Trieste).
539
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
II vescovo Matteo Raunicher rispse a stretto giro di posta, se entro tre giorni il
podest capodistriano ebbe tra le mani un diniego netto e preciso nelle motivazioni
giuridiche, perch una legge una legge e non pu ammettere eccezione alcuna, con
una immeritata lezione di arroganza curiale. Sentiamo il tenore del testo per capire lo
spirito che lo anima dalFinterno e l'incapacit episcopale di dialogare con la propria
popolazione diocesana:
La lettera assume l'aria di sfida contro "il merendare" innocente per i prati dei
capodistriani, perch essi dopo aver partecipato alie devozioni religiose si concede-
vano una comprensibile pausa; e non c' "antichit" di consuetudine che tenga - per il
vescovo Matteo Raunicher - dati "gli abusi", "le inconvenienze", "le assurdit". In sif-
fatto modo veniva qualificata la religiosit popolare unita a una scampagnata spensi-
erata tra il verde dei prati dei popolani di Capodistria. Anzi il vescovo passa al sar-
540
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
541
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
dirigeva a gran velocit a Trieste. In men che non si dica staccarono i cavalli, fecero
scendere il cocchiere e lasciarono segretario e vescovo appiedati sulla pubblica strada
(Ricciotti Giollo, 1969, 109). Per buona sorte del prelato si trovava nei paraggi
l'autorevole Pietro De Baseggio che con il suo personale prestigio morale riusc a
calmare quei popolani buoni s, ma non al punto da sopportare passivamente una
sfida sia pur del proprio vescovo a una sacra processione ormai entrata nel tessuto
vivo del sentimento religioso capodistriano.
La pronta reazione di quei giovani fece s che il vescovo non si prsentasse pi
per la festa di S. Nazario nella concattedrale per celebrare in pompa magna il ponti
ficale attorniato dalle dignit canonicali e dal popolo devotissimo al patrono, almeno
fino al 1844, quando il 7 setiembre comparve in abiti prelatizi solenni per ricevere
niente meno che l'imperatore Ferdinando con la consorte la regina Maria Anna,
arrivati in visita ufficiale a Capodistria.
E non si trovavano solo incidenti di percorso di origine clericale nati all'interno
del mondo ecclesiastico, ma anche altre disavventure che la processione per il
patrono S. Nazario riscontrava con il gioco delle varie correnti politiche che potevano
attribuire a quella popolare e collettiva manifestazione religiosa e folclrica un
signifcate politico. All'inizio del nostro secolo, nel 1907, il 18 giugno vigilia della
festa sui muri di Capodistria comparvero manifesti con invito a non accompagnare
bambini alia processione. Quest'invito esposto su locandine scritte a mano sui muri
aveva creato una certa attesa di tensione. Il giorno dopo durante la processione un
cavallo del corteo imbizzarrito per il colpo di un mortaretto della fiera creo lo
scompiglio e un fuggi fuggi generale, disperdendo la popolazione, distruggendo e
rovinando diversi degli artistici fan processionali. Ci furono due donne ferite e
ricoverate in ospedale a Trieste, di cui una anziana dopo qualche giorno mor (Ric
ciotti Giollo, 1969, 110-111).
Questo pi grave incidente dall'opinione cattolica capodistriana e istriana del
tempo veniva attribuito ai socialisti per la loro ideologia materialista, quelli stigma-
tizzati dal nuovo scrittore della "Civilt Cattolica" padre Antonio Pavissich di Spa-
lato,19 nelle famose conferenze di S. Antonio Nuovo di Trieste di otto anni prima.
Non mancava chi tirava in bailo la locale massoneria, agnstica pi che anticlricale,
che a Capodistria contava certamente una nutrita pattuglia di adepti. Infine, quai cuno
spingeva pi in l le cose fino a indicare risvolti politici antiaustriaci, perch formai
emergente irredentismo formato da liberali e da mazziniani vedeva in quella
manifestazione religiosa, organizzata da un clero tutto sommato lealista e austria-
cante, una vera apoteosi dinstica o almeno una "manifestazione asburgica". Forse si
542
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
facevano troppe connessioni basate solo su ipotesi possibili, e non si procedeva con
quell'analisi scrupolosa e distaccata per spiegare lo scompiglio della processione con
una sola circostanza, quella pi evidente del cavallo imbizzarrito che solo un giovane
audace riusc a bloccare, quando ormai il pnico generale si era impadronito della
543
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
popolazione intervenuta per onorare il corteo del santo protettore cittadino. La spie-
gazione, comunque, emersa, puo essere assunta quale segno dlia sensibilit del
tempo, che non mancava di attribuire ormai significato poltico anche a espressioni
religiose d'antica tradizione cristiana, ma che qualifcavano l'anima di Capodistria.
Ma insieme potevano pure far emergere che la cittadina cultrale capodistriana non
appariva pi come un blocco cattolico omogeneo articolato al suo interno con nobili,
borghesi, artigiani, pescatori e popolani attorno ai sodalizi delle confraternit,
com'era nel secolo precedente fino alia Rivoluzione francese.
Vi prendeva sempre pi consistenza, invece, un'opinione intellettuale, librale e
filolaica, autnoma nei suoi atteggiamenti, che non mancava di far sentir la sua voce
con comportamenti non conformistici al ritmo stagionale delle tradizioni religiose e
folcloriche, cos specifiche d'una civilt rurale com'era quella istriana.
D'altra parte si poteva trovare persino coloro che guardavano alie fastose ritualit
liturgiche con atteggiamento di critica ormai di tono laico, lo ricorda il cannico di
Capodistria Giovanni De Favento - Apollonio nel suo libro Breve analisi d uno
studio sulla Fede e Bellezza di Nicold Tommaseo (1879):
il sig. X asserisce che la religione s'avvantaggia delle arti belle con fare buona
accoglienza non solo all'architettura, alla scultura, alla pittura, alia msica, alia
poesa, all'eloquenza, ma ancora alla decorazione e al lusso trasportando il teatro in
chiesa e lo spettacolo sostituendo alia divozione (De Favento-Apollonio, 1879, 78-
79).
Del resto non sembra possibile negare che le processioni a Capodistria, quella di
S. Nazario e degli Ori del Venerd Santo, costituivano un evento collettivo di natura
squisitamente religiosa, nato dalla spontanit del popolo con un coinvolgimento
emotivo sacrale, che era il segno inconfutabile di un'intensa presenza evocata e resa
attuale dalla grandiosit e spontanit di un rito secolare, trasmesso e consa-
pevolmente condiviso. Ci tanto pi sintomtico in quanto le processioni sono il
risultato di un'esperienza che partiva dall'iniziativa individale e collettiva, dove il
devoto si sentiva emergere come il protagonista indiscusso e fatto spettacolo sacrale
lui stesso. Era anche questa circostanza che apriva alia dimensione del sacro
un'occasione per celebrare l'emergere di chi nella storia locale non possedeva alcuna
voce in capitolo per esprimere il suo dinamismo interiore in termini di libert e di
religione non presenta, ma tramandata per consuetudine e per prassi di popolo orante
di generazione in generazione. Qualsiasi storico della religione sa distinguere gli
ambiti specifici di mstica e di religiosit popolare. Quella rappresenta il verdee
esperienziale deH'itinerario dell'anima a Dio in una opzione radicale all'assoluto,
questa l'espressione folclrica dello spazio sacrale, riserva del popolo minuto, che a
Dio va in spontanit di spirito. Anche se questa delinea le pi umili espressioni della
544
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
visibilit del sacro dimesso e non intellettualizzato dalla scienza teolgica, qualsiasi
mistico l'ha praticata e si mostrato fervente devoto, secondo l'ambiente e le
circostanze del momento storico entro cui si espresse la sua vicenda biogrfica e
cronolgica.
Pietro ZOVATTO
U n iv erza v T rstu , P e d a g o k a fa k u lte ta , Z g o d o v in sk i in g eo g rafsk i oddelek,
IT -3 4 1 2 4 T rst, T ig o rje v a 22
POVZETEK
Ob koncu 18. stol. so s padcem Beneke republike (1797) tudi Koper, podobno kot
ves istrski polotok in Trst, prizadele napoleonske vojne in zasedbe. V teh dramatinih
in negotovih asih je prila do izraza podoba kofa, modrega in preudarnega loveka,
ki preprei, da bi mesto in okolico zajel vrtinec kaosa in nasilja. V benekem
politinem okviru iz konca 18. stol., uspavanem in brez posebnih reformatorskih
pobud (dasiravno je Kopru uspelo vzgojiti razsvetljeno osebnost, kakrna je bila Gian
Rinaldo Carli) - za razliko od obmejne Avstrije, izrazito reformistine deele
postane moralni ugled verske ustanove, zahvaljujo revolucionarnemu jakobinstvu,
edina referenna toka. Ostareli kof Bonifacij da Ponte se je znal izogniti situaciji, ki
bi se bila lahko konala tragino, kot se je to zgodilo podestatu blinje Izole, ki ga je
podivjana mnoica raztrgala; uporniko mnoico, ki se je zbrala pred stolnico, je
namre uspel umiriti, upor pa nevtralizirati s sveanim evharistinim blagoslovom, s
tisto ljudsko pobonostjo torej, ki je preemala tkivo koprske drube z monim verskim
ustvom vse do najglobljih korenin njene najpristneje zgodovinske identitete.
Tudi val nekoliko improviziranega in neuresniljivega jakobinstva, ki je zaobel
stoletno zavest o zgodovinskem duhu benekosti in ni bil pozoren do teenj lokalnega
plemikega vodilnega razreda, ni uspel prodreti v globino drube, za katero so bili
znailni uglajeno in zelo pobono plemstvo, dejavno in klerikalno usmerjeno mean
stvo, predvsem pa ljudstvo, zbrano okoli mnoice "ol" glede na poklic, zaposlitev ali
pobonost in verske obrede v okviru bratovin, svojega patrona sv. Nazarija in
liturginih sveanosti, ki so jih v skladu z menjavanjem letnih asov narekovali letni
cikli. Ne da bi eleli dodajati heterodoksen pomen opaanjem nekaterih razisko
valcev, je hierarhija svetosti s procesijo patrona, sv. Nazarija, in drugimi izrazi
ljudske pobonosti tudi v Kopru zadobila posebne konotacije. Seveda lahko potrdimo
temu, kar je o istrski pobonosti zapisal avtor Materade Fulvio Tomizza; zanj je bila
zavita "v katoliko strogost", vzpodbujena s "prirojeno vraevernostjo", strnjena
okoli Boga, ki je bil otipljiv kot kmetova rdea zemlja, poplava svetinj pa je le redko
545
ACTA HISTRIAE 9 2001 - 2
FONTIE BIBLIOGRFIA
ACVT - Archivio Curia Vescovile, Trieste, a. 1840, n. 805.
Alisi, A. (1932): II Duomo di Capodistria nella storia e nell'arte. Roma.
Apollonio, A. (1998): L'Istria Veneta. Gorizia.
Bertoa, M. (1987): II mondo sommerso della cultura subalterna istriana (Sondaggi
archivistici, tesi e problemi). Metodi e Ricerche, 2. Udine.
Blok, A. (2000): Poesie. Tr. it. Parma, 119-120.
546
ACTA HISTRIAE 9 2001 * 2
547
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
548
ACTA HISTRIAE 9 2001 - 2
Toma SIMI
Znanstveni licej "France Preeren", IT -34128 T rst, V rdelska 13/1 - str. di G uardiella 13/1
IZVLEEK
Razprava obravnava birmo v Istri avgusta leta 1947, njen potek s traginim za
kljukom v Laniu ter sledei proces v Pazinu. Na podlagi obstojee literature, a
sopisnega gradiva ter posameznih arhivskih dokumentov avtor umea dogodke v
okvir tedanjega napetega jugoslovanskega notranjega in mednarodnega poloaja ter
dokazuje, da izgredi niso nastali le kot izraz spontanega ljudskega gibanja, marve
so bili predvsem posledica nartne akcije za oibitev opozicijske dre med istrsko
duhovino.
Kljune besede: Lanie, birma, Ukmar Jakob, Cek tefan, Bulei Miroslav, proces
v Pazinu, Santin Antonio, 1947
SINTESI
L'articolo prende in esame la cresima in Istria nelTagosto del 1947, il suo svol-
gimento e la tragica conclusione a Lanischie, nonche il successivo processo di Pi-
sino. Sulla base della letteratura esistente, di articoli di giornale e di documenti d'ar-
chivio, Tautore esamina gli eventi alla luce delTallora tesa situazione interna ed in-
ternazionale della Jugoslavia e dimostra che i disordini non furono soltanto il risul-
tato di un movimento popolare spontaneo, ma soprattutto la conseguenza di un 'azio-
ne pianificata atta a colpire Vopposizione tra il clero istriano.
Parole chiave: Lanischie, cresima, Ukmar Jakob, Cek tefan, Bulei Miroslav, pro
cesso di Pisino, Santin Antonio, 1947
549
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T o m a SIM I : B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
550
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T o m a SIM I : B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
Potek dogodkov
Potek istrske birme leta 1947 je bil v navedenih publikacijah natanno opisan. Tu
zato navajam le najosnovneje podatke. Sveti sede je na predlog trako-koprskega
kofa Antonia Santina julija 1947 Jakobu Ukmarju, "najuglednejemu in najbolj uene
mu slovenskemu duhovniku",1 zagovorniku slovenskih pravic v asu faistinega reima
poveril nalogo, da avgusta istega leta podeli zakrament sv. birme v slovenskih in
hrvakih upnijah Istre, ki so bile pod jugoslovansko vojako upravo. kof se je za ta
korak odloil, ker je bil nekaj tednov prej v Kopru rtev fizinega napada in se je na
jugoslovanski strani meje zaradi svoje javne opredelitve v prid italijanskim razme
jitvenim predlogom util nezaelenega. Za svojega namestnika je zato predlagal lo
veka, o katerem je menil, da bo v coni B "dobro sprejet" (ACV-4). Toda sprememba ni
bila predhodno najavljena in v Istri je med duhovino vladal po eni strani strah pred
novim nasiljem proti kofu, po drugi pa negotovost - ki je mestoma prehajala v pravo
psihozo - kdo bo birmovalec in ali birma sploh bo.2 16. avgusta zveer je torej v Pazin
namesto kofa dopotoval msgr. Ukmar, emur so se vsi zaudili (ALJ-1, 8). Birma seje
zaela 17. avgusta. Prva dva dneva sta potekala mimo, 19. avgusta pa so se pred
cerkvami in v njih ob ravnodunosti sil javnega reda zaeli vrstiti veliki neredi, nasilja in
demonstracije, naperjene proti kofu, duhovnikom in Cerkvi. Tako je mnoica 19.
avgusta prepreila podelitev birme v Tinjanu blizu Pazina, 21. avgusta je bilo zboro
vanje pred cerkvijo v Cerah pri minju, 22. avgusta so aktivisti zaman skuali prepreiti
Ukmarjevemu avtomobilu prihod v Kubed,3 najhuje pa je bilo 23. avgusta v Buzetu,
kjer so po pripovedovanju Jakoba Ukmarja "razgrajai vdrli v cerkev, zaeli vpiti nad
birmanci in botri, kriali od asa do asa kakor obsedeni in hia molitve seje spremenila
v razbojniko jamo in v ti jami, sredi peklenskega krika in ropota, je monsignor daroval
sv. mao" (Ukmar, 1947,27. 11. 1947, 3).
551
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T o m a SIM I: B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
SL J: Cerkev v Laniu.
Fig. 1: Church at Lanie.
552
ACTA HISTRIAE 9 * 2001 2
T o m a SIM I: B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
Naslednji dan je bila birma najavljena v vasi Lanie v iariji. Laniki upnik
Stefan Cek, po rodu Slovenec, v svojih e neobjavljenih spominih pripoveduje, kako so
mu na predveer obreda z ve strani odkrito grozili.4 Da bi zagotovil nemoten potek
birmanja, je organiziral redarsko slubo in na skrivaj obvestil birmance, da se bo obred
zael eno uro pred napovedanim asom. Ko so tako tistega usodnega 24. avgusta v
Lanie zaeli prihajati demonstranti, je bila binna e v teku. Pred cerkvijo je prilo do
prerivanja in pretepanja, po obredu pa je skupina prenapeteev vdrla v upnie in tam
ubila birmovalevega spremljevalca Mira Buleia, mladega, narodno zavednega ter
versko goreega hrvakega duhovnika, in hudo ranila msgr. Jakoba Ukmarja. upnika
Stefana Ceka je skrila mati in ga tako reila pred najhujim. Vse se je zgodilo v
prisotnosti policijskega komandanta, ki je medtem vendarle dospel v vas, a je bil tudi
sam ob vsem dogajanju nemoen. Ukmarja so nezavestnega5 odpeljali v reko bolni
nico. "Sirom naokrog je padla na ljudstvo grozna mora, vse je obla panika" (AK-2,
58), je v upnijsko kroniko zapisal upnik v Kubedu Ivan Budin. Jakob Ukmar si je v
naslednjih dneh kljub nasprotnim napovedim zdravstveno poasi opomogel, a je bil v
splono preseneenje kmalu aretiran in prepeljan v jeo. Aretiranje bil tudi upnik Cek.
Najavljen je bil proces v Pazinu, ki naj bi pojasnil, kaj se je zgodilo, in krivce strogo
kaznoval. Proces seje zael 29. septembra in konal 2. oktobra. Na njem pa so se vloge
napadalcev in rtev zameale. Na zatoni klopi so se namre poleg resninih krivcev
znali upnikovi redarji, Jakob Ukmar ter upnik tefan Cek. Le-ta je bil obsojen na
najtejo kazen, msgr. Ukmar pa se je, telesno in duevno izrpan, po prestanem eno
mesenem priporu v Trst vrnil 4. oktobra.
Vladna interpretacija
4 N a prim er: "L epo j e bilo dan es v B u zetu , a ju tr i b o n a L a n i e p ad alo krvavo kam enje!" (A K -1, 14).
5 P red en so U k m a rja z av to m o d p eljali, je im el p o C ek o v e m p ri e v a n ju e nekaj tren u tk o v priseb n o sti.
N jeg o v o p rv o v p raan je, ko j e zag led al C ek a, je bilo : "K je je M iro?" (A K -1, 17).
6 T a k o je p rv i k o m e n ta r v Primorskem dnevniku z n a slo v o m Cui prodest (P D -1) sk u al n a silje v La-
n iu u ra v n o te iti s p o ro ilo m o u m o ru n e k eg a d ru g e g a d u h o v n ik a , S lo v e n c a A lo jza K rista n a, sice r
d u h o v n ik a rek e k o fije, k i j e slu b o v al v G o lcu tik ob h rv a k i m eji in j e 14. av g u sta 1947, torej le tri
dni p re d z a e tk o m istrsk e b irm e sk riv n o stn o iz g in il p ra v v bliin i L a n i a n a poti iz M u n p roti V o
d ic a m pri Jela n ah . K ristan naj bi b il - p o Primorskem dnevniku - p rista so cializm a in no v e Ju g o
slav ije, iz esa r bi lah k o p o sred n o sk lep ali o o d g o v o rn o sti a n tik o m u n isto v pri njegovi sm rti. N e d av n o
o b ja v lje n a p ri e v a n ja (P u st et al., 1994, 2 4 8 -2 5 0 ) d o k a zu jejo , d a so b ila p o d o b n a n a m ig o v a n ja p o
v sem n e u te m eljen a .
553
ACTA HISTRIAE 9 - 2001 2
T o m a SIM I: B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
Najjasneje je ta stalia 28. avgusta izrazil predsednik hrvake vlade Vladimir Bakari.
Dejal je, d aje bil incident "posledica zelo prebrisano zamiljene in dobro pripravljene
provokacije, ki je oblasti v Istri niso pravoasno dojele", in da so nesreo zakrivili
duhovniki, in sicer Cek, ker daje zavrnil botre iz vrst bivih borcev, Bulei pa, ker da
je podobne ovire postavljal prostovoljcem udarnih brigad. Krivi pa naj bi bili tudi
vaani sami, ki naj bi fizino napadli "dravljane, ko so le-ti zahtevali pojasnila"
(VNFH-1). O tolpi, ki je vdrla v upnie, je Bakari zatrdil, da se je branila pred
provokacijami "ustako nastrojenih" Lanianov (SP-2). Po pisanju Slovenskega poro
evalca naj bi tudi sam msgr. Ukmar "s svojimi izjavami izzval ogorenje ljudstva".
Tako naj bi bil "med drugim dejal, da mladinci, ki so sodelovali na mladinski progi, niso
vredni, da bi prejeli birmo" (SP-1).
Stalia, ki jih je razglasil Bakari, so obveljala in so jih prevzeli za svoja tako
asnikarji7 kot partijski funkcionarji. Tako je zagrebki Vjesnik dokazoval, d a je bilo
kofijski centrali v Trstu potrebno, "da se pri nas zgodi nekaj, s imer bi lahko reakcija v
inozemstvu dvignila prah proti razmeram, ki sedaj vladajo v Istri" (VNFH-2). Podobno
stalie izhaja tudi iz izjave, ki jo je izrekel visok slovenski predstavnik UDBE pred 30.
avgustom 1947 v pogovoru z "agentom agarjem". Dejal je: "Opozoril sem ga (agarja,
op. pis.), da nepravilno tolmai zadnje izgrede. Naa oblast, e hoete mi, sem dejal,
ima linijo, im bolj hitro, masovno in odlono reagirati na izpade proti ljudski oblasti s
strani duhovine, ne pa povzroati nerede. Ravno primer v Istri je najbolji dokaz za
to" (AMNZ-2). Isto razlago so partijski aktivisti irili po terenu: "Komunistina partija
skua vse zvrniti na duhovino in vse te dni po sestankih slepijo ljudi, da ta incident je
reakcija organizirala" (AK-2, 58).
Proces v Pazinu
554
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T o m a SIM I : B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
to d a C e k je te n asv ete o d lo n o zav rn il: "N e b o m se u m a k n il n iti beal. N i e s a r nisem kriv" (B artoli,
2 0 0 0 , 147). In e: " e bi p o b e g n il, bi se izkazal za k riv eg a, a kaj bi se zg o d ilo z ljudm i. N a procesu so
se m i zasm ilili m oji L an ian i. V e k rat sem izjavil, d a oni niso n i e sa r krivi, vso kriv d o prevzem am
nase" (A K -1, 19). C e k j e d o so jen o k azen p re sta l v celo ti d o zad n jeg a dne, k e r je o d k lo n il vsako
so d elo v a n je z U D B O .
9 Po B o u M ila n o v iu so b ile o m e n je n e o b to b e p o v sem izm ilje n e (M ilan o v i, 1996, 240).
555
ACTA HISTRIAE - 9 2001 2
T o m a SIM I: B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
Petdeset let pozneje je Ivan Motika, jeseni 1947 predsednik pazinskega sodia,
izjavil: "Sojenje Ceku in Lanianom je teklo po vnaprej skovanem nartu. Preiskovalni
postopek so vodili oznovci v buzetskem zaporu, obtonico in obsodbo pa so sestavili in
izpilili njihovi nadrejeni v Zagrebu. Nam so ostale formalnosti, meni pa naloga, da
preberem obsodbo (...) Nihe od nas si ni upal osporavati e napisane obsodbe. e bi se
uprl, ne bi ni dosegel, ker se je odloalo z veino glasov, lahko pa bi bil e sam
nastradal" (Bartoli, 2000, 154). Po vsem tem seveda ne presenea mnenje Ivana
Milanovia, da "ni bilo v interesu sodia ugotoviti resnico, ampak je bil prvenstveni cilj
razsodbe pognati strah v kosti vernikov in jih oddaljiti od njihove kranske vere"
(Milanovi, 1997, 34).
556
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T o m a SIM I: B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
Trst z dvoumno izjavo postavil pred javnostjo v udno lu. Jakob Ukmar mu je zato
oital, da ga je obsodil, e preden ga je zaslial. V tiskovnem sporoilu je sicer
demantiral poroanje asopisov in priznal avtentinost le lastnorono podpisanemu
zapisniku (Te-1), dodatnih pojasnil pa glede na kofovo ravnanje ni bil pripravljen
dajati. kof mu je tedaj odvzel vse slube, ki jih je opravljal na kofiji.10 Pa pa je
Ukmar izrpen oris procesa in svoje videnje spora s kofom posredoval vatikanskemu
dravemu tajnitvu. V njem je napisano: "Kolikor je mogel, je kofa in istrsko
duhovino branil. Branil je zlasti kofa ter izkljuil, da bi z njegove strani prilo kako
zlonamerno navodilo glede sprejema ali odklonitve botrov (...) al mu je bilo takrat in
e obaluje, da kofa ni mogel zagovarjati v vsem. Msgr. Ukmarje stal pred sodniki, ki
so dobro poznali trakega (prej rekega) kofa, njegova politina ustva in njegov
nain komuniciranja z duhovino in z ljudstvom. Dejansko ni moglo biti ni prikrito ali
zamolano. Msgr. Ukmar je moral govoriti resnico: dvoumni ali izmikajoi odgovori
niso bili dovoljeni. Zato je pred sodniki vedno in o vsem govoril resnico. e resnica ali
kako cerkveno osebnost, kot na primer kofa, tega ni kriv, kdor je moral pred sodniki
izpovedati resnico, pa pa je treba glavni razlog zamere iskati v objektivnih dejstvih. Saj
ni lo za tajne, ampak za obe znane zadeve" (AJU-1).
Seveda to nikakor ne pomeni, da so poroila o odgovorih, ki naj bi jih bil Jakob
Ukmar dal zaslievalcem in sodnemu zboru, verodostojna. Nekatere sodbe so namre
tako pretirane, da je izkrivljenost oz. grotesknost poroila oitna.11 Niti domnevni
zapisnik z zaslievanja, ki gaje objavil Lavo ermelj zlasti v prvi izdaji svoje knjige,12
najbr ne odraa dejanskih Ukmarjevih izjav. Tam navedene besede se namre ne
skladajo z njegovim ivljenjskim slogom ter pogledom na Cerkev in na hierarhino
pokorino. In resje v poroilu Sv. sedeu Ukmar izpostavil dejstvo, da seje ez obli
557
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T o m a SIM I : B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
kovanje zapisnika "dvakrat pritoil pri sodiu, a zaman" (AJU-1). Bolj utemeljena se
zdi zato ocena Carla Musizze, duhovnika in koprskega kanonika, navedena v spomenici,
ki jo je odposlal Sv. sedeu 30. junija 1951: "Na procesu po omenjenem dogodku, kije
potekal v Pazinu, je msgr. Ukmar na vpraanja o politini dejavnosti msgr. Santina
odgovarjal obzirno in premiljeno ter se pri tem dral tako resnice kot potrebne
previdnosti" (AJU-3). Sicer pa so besede, ki jih je s tem v zvezi napisal Alojz Rebula,
dovolj prepriljive: "Dejstvo, da so na zatoni klopi poleg najetih morilcev sedele tudi
rtve, se pravi monsinjor Ukmar in upnik Cek s svojimi momi, je bilo povsem v
skladu s stalinistino prakso. Ta ugotovitev bi e zadoala, da bi odvzeli kakrnokoli
verodostojnost vsemu, kar je bilo na procesu izreenega" (Rebula, 1992, 83-84).
Odmev v svetu
Istrska birma in proces sta doivela v svetu velik odmev. Ogorenje so izrazili v prvi
vrsti uradni organi katolike Cerkve13 in pa antikomunistino asopisje. Zanesljivo, a
obenem umirjeno je o dogajanju v Istri poroala jezuitska revija Civilta cattolica (CC-1;
CC-2), medtem ko je marsikoga drugega emotivnost zanesla tudi v protijugoslovansko
posploevanje. Seveda so italijanski krogi spretno izrabili tragedijo, da bi podkrepili
svoje nasprotovanje vsebini mirovnega sporazuma in skorajnji razmejitvi. Traki
Comitato Nazionale di Liberazione je e 26. avgusta, "vznemirjen zaradi tekih krvavih
dogodkov in obnovljene teroristine dejavnosti", obsodil "nevzdrni poloaj v Istri" ter
zahteval "neposreden poseg Zdruenih narodov v coni B Julijske Beneije" (NYT-2).
Tudi veji del italijanskega asopisja je dogodke tolmail preteno po nacionalnem
kljuu. Po tej razlagi naj bi bil glavni vzrok nasilja nasprotovanje jugoslovanskih oblasti
trako-koprskemu kofu kot zagovorniku ne le interesov Cerkve, ampak tudi ita
lijanskega prebivalstva Istre. Slovenski antikomunistini tisk v Trstu in Gorici je zago
varjal nasprotno stalie, po katerem naj bi v Laniu lo za primer ideoloke, ne pa
nacionalne nestrpnosti.14 Toda na Trakem je do nesoglasij prilo tudi v samem
leviarskem taboru. Odvetnika Josip Ferfolja in Frane Toni nista soglaala z nekri
tinim staliem, ki g aje zavzela Slovansko-italijanska antifaistina unija (SP-3). Ve
mesecev trajajoi spor se je konal s tem, da sta Ferfolja in Toni leta 1948 podala
ostavko in zapustila organizacijo (Maganja, 1980, 175-180).
13 M ate rialn e in m o raln e k riv c e z a n a silje v L an iu j e K o n c ilsk a k o n g re g a cija iz o b ila (A cta, 1947,
4 2 0 ).
14 D a k o m u n isti n e rep resije v Istri n a sp lo n o ni m o g o e to lm a iti p o n a c io n a ln e m k lju u , p o trju je tu d i
n a sle d n ji n a v ed e k iz sp o m en ice , ki j o j e n a p o d la g i ro k o p isn e p re d lo g e 7. fe b ru a rja 1951 izo b lik o v al
n a jb r prav Jak o b U k m ar. V njej p ie, d a "o b last n e p re g a n ja Ita lija n o v k o t ta k ih , ne o z ira se n a
ra z li n o st je z ik o v , am p a k n a sp lo n o z a tira vse, ki k a k o rk o li g o v o rijo , d e lu je jo ali se zdi, d a d elujejo
p roti o b lasti". In ta k o so m o rd a "v eje z atira n je p re stali S lo v a n i", se v e d a zlasti tisti, ki so eleli o stati
zv esti b o d isi sv o jem u n a ro d u b o d isi cerk v en i h ie ra rh iji, in to k lju b ra z h ajan je m v p o liti n ih in
n a cio n a ln ih v p ra an jih (A JU -2).
558
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T o m a SIM I: B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
15 O b irn e je j e o b isk a m e rik ih p a sto rje v v J u g o sla v iji te r v seb in o n jih o v ih pogovorov z m aralo m
T ito m p red satv il D rag o lju b iv o jin o v i ( iv o jin o v i , 1994, 185-187).
16 T o v rstn e izjav e je ju g o s lo v a n sk a stran sp re tn o iz k o ri ala . G lej re c im o po u d arek , s k a te rim je PD
o b ja v il in terv ju z g la v n im ta jn ik o m M e d n a ro d n e lig e za v ersko sv o b o d o J ea n o m N u ssb a u m o m , v k a
terem je v iso k i fu n k c io n a r trd il, d a v la d a v J u g o sla v iji v e rsk a sv o b o d a in d a dogodki v L aniu teg a
n e p o stav ljajo n a la (PD -2).
559
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T o m a SIM I: B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
utihnil glas jugoslovanskega radia, ki je na vse tiri vetrove razglaal prievanje ame
rikih pastorjev o polni verski svobodi v Jugoslaviji, ko so se 25. avgusta zaeli iriti
glasovi o novem poboju duhovnikov med opravljanjem njihove verske slube" (CC-1).
Cerkveno-upravne posledice
560
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T o m a SIM I : B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
dan niti med procesom v Pazinu, kar kae, kako je msgr. Ukmar tudi v tako tekih
okoliinah spotoval zavezo o tajnosti, ki jo je odredila cerkvena oblast.
Po Ukmarjevi prisilni odpovedi naj bi njegove zadolitve zaasno opravljal dr.
Franc Monik (ACV-3). Kot je znano, pa niti dr. Moniku ni uspelo nastopiti te slu
be, saj je tudi njega "naroena" mnoica e 19. septembra dobesedno vrgla ez mejo
v bliini gorike severne postaje. Slab mesec kasneje, 12. oktobra, so agenti UDBE
dr. Monika dokonno izgnali iz drave. Cerkvene oblasti so morale ponovno iskati
nove oblasti sprejemljive reitve. Z velikimi teavami se je za slovensko-hrvaki del
trake kofije to posreilo 15. novembra, ko je bil imenovan dr. Dragutin Neic,17
jugoslovanski del gorike nadkofije pa je dr. Mihael Toro prevzel ele leta 1948.
Ocena dogajanja
Nevzdrnosti vladne interpretacije dogodkov med birmo v Istri avusta 1947 danes
ni teko dokazati. Vsa prievanja in dokumenti soglaajo, da incident v Laniu ni bil
nepriakovan in bi ga bile sile javnega reda lahko prepreile, saj so videle, da so e
prejnje dni prenapetei obrede grobo motili, ponekod pa tudi nasilno prekinili. Toda
policija v nobenem primeru ni posegla, e "da ima ljudstvo svoje raune, kijih mora
poravnati" (Milanovi, 1996, 232). Ko je Sreko Stifani, duhovnik, kije bil v dobrih
odnosih z oblastmi, 23. avgusta javil policiji, kaj se dogaja v buzetski cerkvi, je dobil
odgovor, "daje ona postavljena samo za zunanji red" (ASK-1, 14). Ravno tako vdor
v laniko upnie ni bil delo posameznikov, saj se je tisto jutro v vasi zbrala prava
mnoica demonstrantov iz vse Istre. Tudi Bakarieva domislica o "ustaki nastrojenosti"
Lanianov je bila oitno posledica dejstva, da je visoki funkcionar moral nekako
opraviiti, zakaj so domaini strnjeno branili cerkev in upnika. Trditve o prepovedi
borcem in lanom Jugoslovanske armade, da bi bili birmanski botri, je traka kofija
odlono zanikala bodisi v rezerviranem dopisu (ACV-4), bodisi v sporoilu za javnost
(GT-1). Utemeljenost kofijskega demantija potrjujejo tevilni dokumenti: pismo neke-
17 P rv a leta N e i e v e up rav e n ik a k o r niso b ila lah k a. Iv a n G rah poroa, da si dolgo let apo sto lsk i
a d m in istra to r ni upal b irm ati po u p n ija h , am p a k so b irm an c i p rih ajali v sem eniko kapelo v P azin
(G rah, 1997, 70; D o lin ar, 1998, 2 2 3 ). T eav e z u p ra v lja n je m tr a k o -k o p rsk e ko fije p a se s tem niso
ko n ale, saj so se po 15. sep te m b ru 1947 v p o d o b n i o b lik i n a d aljev a le v coni B S v o b o d n e g a tr a
k eg a o zem lja, ki je b ila p o d ju g o s lo v a n sk o u p rav o , pri k a te ri k o f S an tin ni bil "persona grata"
"p erso n a g rata". T o je ta m k a jn ji cerk v en i sk u p n o sti u s tv arja lo nem alo teav. "V nai coni sm o
po v sem o d rezan i od h ie ra rh ije in p rep u en i sam i seb i", se j e v pism u J ak o b u U k m arju z dne 25.
ja n u a rja 1954 p rito ev al u p n ik B o g u m il M arg o n (A JU -4 ). Z ato so se vrstili p o sk u si, d a bi tu d i c o n a
B d o b ila a p o sto lsk e g a ad m in istra to rja . V o d g o v o ru M arg o n u z d n e 30. ja n u a rja 1954 je Jak o b U k m a r
pisal. "S v o jeg a lastn eg a o rd in a rija v coni B ste sk ra jn o p o tre b n i. V tej stvari sm o e kdaj pisali in
pro sili n a n a jv ijem m estu , a do zdaj b rezu sp en o . S v e tu je m , naj sk li eta o b a k o p rsk a k a n o n ik a d une
p a stirje sk u p aj n a k o n feren co in tam fo rm u lira jte in p o d p i ite p e tic ijo n a c o n g re g ad o c o n sisto rialis, v
kateri razlo ite sed an je alo stn o stan je s p ro n jo , n aj k o n n o v en d arle im enuje apo sto lsk e g a
a d m in istra to rja , m o a iz ta m o n je cone, m oa, ki g a b o d o tu d i p o liti n e o blasti upotevale" (A JU -5).
561
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T o m a SIM I : B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
ga rekega bogoslovca, po katerem je bila med botri kar polovica bivih borcev (ACV-
5), prievanje Boa Milanovia,18 predvsem pa tajno poroilo Komisije za verske
zadeve pri Predsedstvu vlade v Zagrebu19 z dne 26. avgusta 1947, ki je zanikalo
govorice o oviranju botrov in o domnevnem protijugoslovanskem delovanju Miroslava
Buleia (Bartoli, 2000, 142-144). V resnici so istrski duhovniki v tednih pred birmo
vernikom po cerkvah le prebrali, kaj o botrih pie cerkveni zakonik.20 tefan Cek je v
svojih Spominih napisal: "Povedal sem jim, kdo je po cerkvenem pravu lahko boter, kdo
pa to ne more biti" (AK-1, 13).
Na podlagi pisanja tedanjega jugoslovanskega asopisja bi dogodke v Laniu in
proces v Pazinu lahko razumeli tudi kot nekakno oddolitev slovenskega in hrvakega
ljudstva v Istri trakemu kofu in Vatikanu za njuno politiko do primorskih in istrskih
Slovanov v asu med obema vojnama, zlasti po konkordatu iz leta 1929. Proti njima so
bila namre najpogosteje naravnana gesla, ki jih je vzklikala mnoica med izgredi. Toda
tevilne okoliine nas vodijo k drugani domnevi, namre d aje bil nacionalni moment
pretveza, ne pa resnini ali celo edini vzrok istrskih izgredov. K temu nas sili e ugo
tovitev, d aje do zloina prilo, ko je bilo e skoraj en teden znano, da ni priel birmat
italijanski kof, ampak zaveden slovenski duhovnik. Zgovorno je tudi dejstvo, da sta v
razsodbi trako-koprski kof ter Vatikan komaj omenjena. Nasilje v Istri je imelo torej
v prvi vrsti notranjepolitini, ideoloki pomen. Tu je seveda potrebno razlikovati med
navdihovalci in izvrevalci nasilja. Medtem ko so bili ideoloki razlogi merodajni za
prve, je pri drugih morda igrala svojo vlogo tudi podstat zaostalosti in revine, vezana
na materialno, kulturno in nacionalno zapostavljenost doloenih obmoij. Gesla o zmagi
proletariata nad stoletnim narodnim in razrednim zatiralcem so se tako cepila na kulturo,
ki je v odrinjenosti od virov materialnega in duhovnega bogastva stoletja akala na
oddolitev. V trenutku, ko je oblast revane ejni mnoici s prstom pokazala na Cerkev
kot deurnega krivca, so bila vrata nasilju odprta. Kar se je zgodilo v Laniu, morda
niti ni bilo po namenih oblasti, toda ko je prilo do najhujega, je bilo e prepozno.
Sodna razprava v Pazinu pa pravzaprav ni mogla potekati drugae, kot je, saj bi v
nasprotnem primeru sodie na zatono klop moralo postaviti samo oblast. V ureditvi,
kjer sodna in politina oblast nista loeni, pa je kaj takega nemogoe.
18 B u le i in C ek sta n a sesta n k u Z b o ra sv e e n ik o v , ki j e bil 24. ju lija , res predlagala, naj bi p rep o v ed ali
b o tro v a ti lan o m "p ro tiv ersk e o rg a n iz a cije " (m ilje n i so bili lan i k o m u n isti n e partije). A to stali e
ni pro d rlo . O d lo ili so se raje, d a v c erk v i p reb erejo d o lo ila iz c erk v en e g a z ak o n ik a o vlogi botro v ter
n ato o d lo ite v p re p u stijo d ru in am . P o n ek o d so d u h o v n ik i prip o ro ili le, naj b o d o b otri verni.
M ed tem , n a d alju je M ilan o v i, "so k o m u n isti izvedeli, kaj se j e govorilo n a Z b o ru in so pred
s k o ra jn jo b irm o ra zirili v est, d a se b o rc e m (p rejn jim p a rtiz a n o m ) te r lanom Ju g o slo v a n sk e a rm a d e
ne d o v o li, d a so botri. S tem izg o v o ro m so o rg a n iz ira li d e m o n stra cije in n ap ad e, ki so v L a n i u
p riv ed li do tra g i n e g a zak lju k a" (M ila n o v i , 1996, 2 14).
19 K o m isiji j e p red sed o v al m sgr. S v e to z a r R itig , stareji in ug led n i zag reb k i d u h o v n ik , ki j e z arad i
sv o je m e d v o jn e p o d p o re p a rtiz a n sk e m u g ib a n ju pri v la d i uival d oloen ugled.
20 C erk v en i z ak o n ik j e zah tev al le, d a j e b o te r k r en in d a "ni z ap isa n v n obeno k riv o v e rsk o ali
ra z k o ln o lo in o " (Z ak o n ik , 1944, 3 1 8 ).
562
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T o m a SIM I: B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
Poleg ideolokega je imelo dogajanje med istrsko birmo tudi ustrahovalni namen. Pod
udarom seje znala predvsem slovenska in hrvaka duhovina, in sicer njen najbolj oza
veeni del. S stalia oblasti je namre le-ta z izroitvijo spomenice o prikljuitvi Jugo
slaviji svojo vlogo opravila, treba je bilo prepreiti, da bi njen vpliv med ljudmi preve
zrasel. Poskus delegitimacije dela istrske duhovine kot "nenarodne" se tako ni rodil na
procesu v Pazinu, ampak ve mesecev prej, ko je Josip Sestan, predsednik Pokrajinskega
odbora za Istro, 10. maja 1947 napadel "protinarodnega duha nekaterih duhovnikov, ki
uporabljajo cerkev za klevetanje ljudskih oblasti". Boo Milanovi pojasnjuje, kako je
bilo z izrazom "klevetanje" oznaeno kajpak odloneje opozicijsko stalie. In med
istrskimi duhovniki, ki so se zbirali v obnovljenem Zboru sveenikov sv. Pavla za Istro,
sta glede razmerja do komunistine ideologije in prakse prav Bulei in Cek, eprav v
narodnem pogledu vseskozi pristaa Jugoslavije, zagovarjala tro in naelnejo linijo,
medtem ko je bila veina bolj naklonjena kompromisom, "da se s tem rei, kar seje reiti
dalo". Stefana Ceka je neko kot "nenarodnega duhovnika" javno oznail celo neki
sobrat, kar so oblasti - najbr prek tam navzoega ovaduha (Grah, 1997, 67) - gotovo
izvedele. "Klica, ki je bila tedaj vsejana", pie Milanovi, "je rasla dalje ter je v zvezi z
duhovnikom ekom v Laniu prerasla v tragedijo" (Milanovi, 1996, 211). Tudi Bule-
563
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T o m a SIM I: B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
i, kije bil sicer tajnik Zbora in - tako kot Cek - sopodpisnik znane spomenice duhov
nikov za prikljuitev Istre in Primorske Jugoslaviji z dne 12. februarja 1946 (Milanovi,
1996,272-275), seje na sestankih vekrat izpostavil v prid odlonejega stalia in je 26.
junija 1947, dva meseca pred birmo v Laniu, odtegnil svoj podpis v podporo drubeno
gospodarski "petletki". Tudi zato g aje - e mrtvega - obtonica na procesu v Pazinu
ornila kot "sovranika ljudstva" in celo "nemkega agenta" (VNFH-4).21 Bolj kot zatrtje
duhovine kot take je bil cilj vseh teh prizadevanj razbitje njene enotnosti. V ta okvir se
vkljuuje tudi akcija, s katero je oblast skuala izsiliti javno obsodbo Ceka med njegovimi
sobrati (AK-1,19). Milanovi je ta predlog odlono zavrnil.22 In najbr ni nakljuje, da
je bil e tri dni po dogodkih v Laniu razpuen Zbor sveenikov sv. Pavla, stanovsko
drutvo istrskih hrvakih duhovnikov. O tem je Vjesnik pomenljivo pisal: "e ta sam
dogodek (Lanie) je dovolj, da se ne le najostreje obsodi delo te skupine nenarodnih
duhovnikov, ampak da se ukine in razpusti to gnezdo sovrane propagande" (VNFH-3).
564
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T o m a SIM I: B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
Cerkve, na primer dovoljenje za delovanje Zbora sveenikov sv. Pavla, ohranitev stavbe
semenia v Pazinu in njegovo odprtje, predvsem pa omilitev policijskega in sodnega
pritiska proti duhovnikom. Seveda je treba pomen "prehodnega obdobja" razumeti v
relativnem smislu. Pritisk na Cerkev in na posamezne njene lane se je zael kmalu po
zakljuku vojnih sovranosti, in ne ele leta'1948 (Dolinar, 1998, 222-226; Griesser-
Pear, 1996; Griesser-Pear, 1997; KCJ, 1965, 73-83). Oitno je bilo, daje nova oblast
obravnavala Cerkev, zlasti zaradi medvojnega pro tirevol uciararnega ravnanja mnogih
njenih vodilnih predstavnikov, kot opozicijo, s katero je bilo treba "imprej radikalno
obraunati" (Bajc, 2000,141-143). Znana so poroila tajne policije, ki jasno kaejo, kako
seje omenjeni pritisk leto za letom stopnjeval pp natanno izdelanem nartu (AMNZ-1).
Istra in Primorska pri tem nista bili izjemi,23 le da so bile razmere tu - posebno zaradi
nespornega antifaizma slovenske in hrvake duhovine - sprva manj dramatine kot v
ljubljanski kofiji24 Posebno mimo je bilo leta 1945 na podroju notranje Istre, od koder
lahko navedemo dve neposredni prievanji. Tako je ekov predhodnik v Laniu Josip
Anii 20. avgusta 1945 pisal kofu: "Tu ivljenje poteka normalno. Do sedaj ni ovir z
nobene strani. Delamo brez vznemirjenja. Ljudstvo se poasi umirja in priakuje
bodonost. Upamo, da le-ta ne bo slaba, kot smo se od zaetka bali" (Grah, 1997, 68).
Podoben optimizem veje iz besed, ki jih je avgusta 1945 pisal Ivan Budin, upnik v
Kubedu: "Duhovina na Primorskem ni ogroena, nasprotno: nudi se nam vsa
prijaznost in naklonjenost, vsaj na videz" (AK-2,46).
A e nekaj mesecev kasneje, 27. marca 1946, je Budin toil: "Ob vsaki kretnji in
izjavi lovek uti teror s strani K.P." (AK-2, 50), 1. maja pa: "Vpeljuje se nedeljski
delavnik, celo med bojo slubo. Vse je prepreeno s pijoni. Otroke trgajo od
nedeljske mae" (AK-2, 50). Iz Lania je za boi 1946 prila vest, da so neznanci z
metanjem kamenja motili polnonico (Grah, 1997, 68). S asom so se razmere oitno
povsod zaostrovale. upnik v Buzetu Natal Silvani je na primer leta 1947 pisal kofu,
da oblasti "strogo nadzorujejo duhovnike, ruijo kapelice in razpela ob cestah, krsti in
cerkvene poroke potekajo tajno, uitelji v oli hujskajo proti veri in Cerkvi" (Grah,
1997, 66). V letih 1945-1947 so bili od slovenskih in hrvakih duhovnikov v Istri poleg
Ceka za krajo ali daljo dobo zaprti tudi Leopold Jurca, Slavko Kalac, Giovanni
Zugan, Franjo tegel, Valentin Cukari, Antun Cukari (Grah, 1997, 68). Dogodki v
Laniu pa se e umeajo v as tevilnih "duhovnikih procesov" tako na Hrvakem
kot v Sloveniji. 23. julija 1947 je bil na primer v Zagrebu proces proti franikanom,
obtoenim teroristine in protinarodne dejavnosti (ivojinovi, 1994, 187), 29.
23 Z a o b m o je P rim o rsk e v p rv ih p o v o jn ih letih n a v ajajo v iri tri oz. tiri u bite d u h o v n ik e ali bogoslovce
te r en eg a, u m rleg a z a p o sled ica m i z ap o ra (T ro h a, 1998, 143). Z n a iln o z a razu m ev an je ta k ra tn e m i
seln o sti j e tu d i o v ira n je m n o i n eg a lju d sk e g a ro m a n ja v S tru n ja n ju n ija 1945, k atero so nove oblasti
ra z g la sile za p ro tiju g o slo v a n sk o m a n ife stac ijo (V erg in ella, 1998, 211).
24 M n en je F. P erovska, p o k aterem "je bilo po v o jn i v c o n i B so itje m ed cerkvijo, ob lastjo in politik o
od v s e g a z a e tk a n a z g le d n i rav n i" (P ero v ek , 1995, 105), j e p a le n e k o lik o p rev e id ealizirano.
565
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T o m a SIM I : B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
566
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T o m a SIM I: B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
567
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
prestani kazni vrnil v duno pastirstvo, kjer je ostal do svoje smrti leta 1985.
V lui nauka cerkvenih oetov, po katerem je "kri muencev seme novih
kristjanov" (Teitulijan), zavzemajo tako Bulei, Ukmar in Cek pomembno mesto v
zgodovini koprske kofije in naj bi bili tisti svetilniki, po katerih naj bi se po pa
peevem nauku ozirali tudi kristjani naega asa in prostora.
Zahvala
Toma SIMI
L y c e u m "F ran ce P reeren ", IT -3 4 1 2 8 T rieste, Str. d i G u a rd ie lla 13/1
SUMMARY
The tragic events at Lanie, related to the conduction o f confirmations in Istria
in August 1947, have a prominent place in the after-war history o f the bishopric o f
Trieste and Koper-Capodistria as well as in the development o f the relations between
the Catholic Church and Communist Yugoslavia. This treatise describes the succes
sion o f events during the confirmation and its tragic conclusion, the trial o f Pazin
(Pisino), which was a mere farce, the cosequences on the ecclesiastical administra
tion and the response o f the local and international public to these events in Istria.
The treatise, moreover, pays particular attention to the difficult position o f the Slove
nian and Croatian clergy in Istria and the Littoral in the years immediately following
the Second World War, and highlights the figures o f Miro Bulei, a victim at
Lanie, Stefan Cek, the parish priest o f Lanie, and Jakob Ukmar, the Bishop's
delegate and Slovenian priest from Trieste.
The author describes the attempt o f the Yugoslav authorities to lay the blame fo r
the bloodshed at Lanie on the clergy, and then on the basis o f published testimo
nies, newspaper material and archive documents proves that the riots during the
confirmation in Istria were not so much the result o f a spontaneous popular move
ment against Antonio Santin, the Bishop o f Trieste, as the consequence o f ideological
self-deception and arranged activities aimed at the weakening o f the opposition
among the clergy in Istria.
568
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T o m a SIM I: B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
Consequently the events connected with the confirmation at Lanisce hindred for
long the efforts o f the very ecclesiastical circles which started a dialogue with the new
reality and cherished the hope that the Communist government in Yugoslavia would
have relations with religious communities other than those which the Soviet Union as
the leading power o f the Communist bloc had supported in theory and practice for so
many decades.
Key words: Lanisce, confirmation, Ukmar Jakob, Cek Stefan, Bulesic Miroslav, The
Trial ofPazin, Santin Antonio, 1947
VIRI IN LITERATURA
ACS-1: Archivio Centrale dello Stato - Dravni arhiv v Rimu. CPC, b. 1230, oznaka na
mapi.
ACS-2: CPC, b. 5265. Dopis trakega prefekta t. 037.139 P.S. z dne 9. 1. 1937.
ACV-1: Archivio Curia Vescovile - Arhiv Trake kofije. Pismo Konzistorialne kon
gregacije Trako - koprski kofiji z dne 22. 5. 1947. t. 704/1947.
ACV-2: Pismo Kongregacije za izredne cerkvene zadeve z dne 6. 8. 1947. t.
831/1947.
ACV-3: Pismo Kongregacije za izredne cerkvene zadeve z dne 5. 9. 1947. t.
704/1947.
ACV-4: Persecuzione religiosa zona B. Poroilo z dne 15. 9. 1947. t. 610/1947.
ACV-5: Pismo z dne 1.11. 1947 (podpis neitljiv). t. 561/1947.
AIOG-1: Arhiv Intituta za zgodovino odpornikega gibanja v Furlaniji-Julijski Bene
iji v Trstu. Poroilo britanske ambasade v Beogradu o procesu v Pazinu z dne 06.
10. 1947, Public Record Office London, 67460A/R13855/5224/92, X/M01919.
AJU-1: Arhiv Jakoba Ukmarja. Dom Jakoba Ukmarja v kednju pri Trstu. De con-
firmatione in Istria et de consequentibus relatio, 22. 10. 1947, poroilo Jakoba
Ukmarja Sv. sedeu o dogodkih v Laniu.
AJU-2: De rerum conditione in Zona B Territorii Liberi Tergestini refertur, Tergesti, 7.
februarii 1951, 6.
AJU-3: C. Musizza, Spomenica z dne 30. 6. 1951, 31.
AJU-4: Pismo Bogumila Margona Jakobu Ukmarju z dne 25. januarja 1954.
AJU-5: Pismo Jakoba Ukmarja Bogumilu Margonu z dne 30. januarja 1954.
AJU-6: Pismo Jakoba Ukmarja Joetu Preernu z dne 24. avgusta 1955.
ALJ-1: Arhiv Leopolda Jurce. Moji spomini na mons. dr. Jakoba Ukmarja, (izvod pri
avtorju).
AMNZ-1: Arhiv Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. Arhiv Sove.
Letno poroilo RSNZ, A-10-3, 1947, II. odd.
569
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T o m a SIM I : B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
570
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T o m a SIM I : B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
Azzaretti, W. (2001): San ti e martiri nel Friuli e nella Venezia Giulia. Padova, Ed.
Massaggero di S. Antonii).
Bajc, G. (2000): Slovenski Primorec in razhajanja s Primorskim dnevnikom. Annales
20/'00. Koper, Zgodovinsko drutvo za juno Primorsko - Znanstveno-raziskovalno
sredie Republike Slovenije Koper, 139-152.
Bartoli, M. (1990): Miroslav Bulei: sveenik-muenik (1920-1947). Pazin, Istarsko
knjievno drutvo "Juraj Dobrila".
Bartoli, M. (2000): Miroslav Bulei, sluga boji. Pazin, Josip Turinovi.
ermelj, L. (1953): II vescovo Antonio Santin e gli Sloveni e Croati delle Diocesi di
Fiume, Trieste-Capodistria. Ljubljana, Intitut za narodnostna vpraanja pri univerzi
Ljubljana.
rnja, Z. (1948): V krvi rodeno. Zapisi iz Istre. Zagreb, Matica hrvatska.
Dolinar, F. M. (1998): Katolika Cerkev v Sloveniji po drugi svetovni vojni. V: Janar,
D. (ed.): Temna stran meseca, kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990.
Ljubljana, Nova revija, 222-226.
Galimberti, S. (1996): Santin, testimonianze dalfarchivio privato. Trst, MGS Press.
G rah, L (1997): Crkvene i politike promjene i zbivanja u Istri 1945-1947. Dometi
7-2/1997. Rijeka, 57-70.
Grgi, J. (1983): Odnosi med Vatikanom in Jugoslavijo po letu 1960. Ljubljana,
Delavska enotnost.
Griesser-Pear, T. (1996): Pomen osvoboditve za slovensko katoliko Cerkev. V:
Slovenija v letu 1945. Zbornik referatov. Ljubljana, Zveza zgodovinskih drutev
Slovenije, 111-137.
Griesser-Pear, T. (1997): Stanislav Leni, ivljenjepis iz zapora. Celovec-Ljubljana-
Dunaj, Mohorjeva druba.
KCJ (1965): Katolika Cerkev v Jugoslaviji. Zbornik Svobodne Slovenije. Buenos
Aires, Svobodna Slovenija, 73-83.
Lenin, V. I. (1990): Come abbattere la Chiesa. LAltra Europa 2/1990. Milano, Russia
Cristiana Edizioni, 11-15.
M aganja, N. (1980): Trieste 1945-1949, Nascita del movimento politico autonomo
sloveno. Trst, Kroek za drubena vpraanja Virgil ek.
Milanovi, B. (1996): Istra v dvadesetom stoljeu, II, Pazin, Josip Turinovi.
Milanovi, I. (1997): Dogadaji u Laniu 24. kolovoza 1947 g. Hrvatsko sudstvo
4/1997. Zagreb, 34-42.
Novak, V. (1948): Magnum crimen. Zagreb.
Perovek, F. (1995): Moja resnica. Spominski utrinki iz delovanja po letu 1945 na
Primorskem in v Ljubljani. Ljubljana, Drutvo piscev zgodovine NOB Slovenije.
Pust, A., Reven, Z. & B. Slapak, (eds.) (1994): Palme muenitva. Celje, Mohorjeva
druba.
Rebula, A. (1992): Jakob Ukmar. Civilta della memoria. Pordenun, Studiotesi.
571
ACTA HISTRIAE 9 2001 2
T o m a SIM I: B IR M A V L A N I U L E T A 1947, 5 4 9 -5 7 2
572
ACTA HISTRIAE 9 2001 - 2
Uvodna b eseda..................................................... I
Prefatory n o te ............................................................................................................. V